ZAKAJ SI DELITE SUBVENCIONIRANI DOBIČEK?
ZAKAJ SI IZPLAČUJETE NAGRADE?
KAKO PRIKAZUJETE NAPAČNO PREVEČ OBRAČUNANE PLAČE ?
KOMU VRNETE PREVEČ PORABLJENI DENAR?
VRNITE SLOVENCU KAR JE NJEGOVEGA!!!
Širše opredeljena država - javni dolg (general government). Sem sodijo lokalne skupnosti, ZPIZ in ZZZS. V ta sklop sodi tudi prikaz dolga ostalih subjektov javnega sektorja.
Javni dolg predstavlja obveznost javnega sektorja (države in/ali javnih podjetij) in zasebnega sektorja, za katerega jamči država.
Javni dolg je kategorija, ki nam daje informacijo o stanju obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine. Različne vrste emitiranega in neodplačanega javnega dolga lahko igrajo v gospodarstvu zelo različno vlogo, odvisno od njihove likvidnosti, dospetja, lastnika, tržnosti in specifičnih namenov uporabe.
Javni dolg lahko nastane le na podlagi zakonov, ki jih sprejme Državni zbor:
- država lahko z zadolževanjem financira proračunski primanjkljaj, ali pa ta denar nameni za odplačevanje glavnic preteklih dolgov (Zakon o izvrševanju proračuna);
- država prevzema breme prestrukturiranja gospodarstva
- država daje poroštva javnemu in zasebnemu sektorju; to se nanaša predvsem na tiste subjekte, ki s svojim poslovanjem prispevajo k splošnemu napredku v državi.
Na lokalni ravni pa se s povzročanjem javnega dolga ne poskuša doseči širših fiskalnih ciljev, temveč se lokalne skupnosti zadolžujejo zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje gradnje večjih infrastrukturnih objektov.
Za skoraj vsa centralnoplanska gospodarstva (tudi za nekdanjo Jugoslavijo) je bilo značilno prikrito financiranje primanjkljaja, ki je potekalo v obliki slabih finančnih plasmajev (banke so pod prisilo kreditirale podjetja, za katera so vedele, da dolga ne bodo nikoli vrnila) - to je prikrita subvencija, ki zajema dolg centralne države, dolg organov in organizacij lokalne oblasti (občin) ter dolg ZPIZ-a in ZZZS-ja, kar je v skladu z definicijo države kot nepodjetniške organizacije po metodologiji Združenih narodov (SNA).
Takšen koncept uporabljata tudi Sekretariat OECD (OECD je bruto in neto javni dolg prekrstil v bruto in neto finančne obveznosti splošne vlade) in Komisija Evropske unije, kadar ugotavlja izpolnjevanje Maastrichtskih fiskalnih kriterijev.
V Sloveniji zakonske določbe v zvezi z zadolževanjem niso opredeljene le v enem predpisu, temveč v številnih zakonih: o javnih financah, Banki Slovenije, bančništvu, izvrševanju proračuna itd.
Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oba za obvezni del zavarovanja), javni gospodarski zavodi, javna podjetja in pravne osebe, v katerih ima država odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva le na podlagi pogojev, ki jih določi Vlada, in sicer na predlog ministra za finance.
Sama višina dovoljene zadolžitve in izdanih poroštev se iz leta v leto spreminja, določena pa je v Zakonu o izvrševanju proračuna za posamezno leto (Zakon o javnih financah, 1999).
Pri skladih je zajeta zadolženost naslednjih skladov:
- Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije,
- Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva,
- Stanovanjski sklad RS,
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS,
- Sklad Republike Slovenije za sukcesijo,
- Ekološko razvojni sklad RS,
- Filmski sklad RS,
- Sklad za financiranje razgradnje NE Krško,
- Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja,
- Stanovanjski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- Sklad Republike Slovenije za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka in
- Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
- Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je preimenoval v Kapitalsko družbo in ni več na seznamu Uredbe o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 33/00), prav tako pa ni več na seznamu posrednih uporabnikov državnega proračuna iz Odredbe o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 13/00).
--------------------------------------------------------------------------------
Ta prinaša dodatne varčevalne ukrepe, kljub temu pa se obeta 30 milijonov evrov tekočega primanjkljaja. Pokrili naj bi ga s presežki iz preteklih let in s sredstvi rezervnega sklada. Med dodatnimi varčevalnimi ukrepi v prihodnjem letu je predviden prenos dela sedanjih obveznosti ZZZS na dopolnilno zavarovanje, s čimer naj bi na letni ravni prihranili 10 milijonov evrov, kar pa naj po besedah generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina ne bi podražilo premij za dopolnilno zavarovanje. Predlagali so še zmanjšanje programa akutne bolnišnične obravnave za štiri milijone evrov. Kot je pojasnil Fakin, gre pri tem za zmanjšanje bivanja v bolnišnici: "Te štiri milijone bomo prerazporedili v ambulantno specialistično dejavnost, s čimer bomo povečali dostopnost specialističnih storitev." Zmanjšala naj bi se tudi sredstva za dežurno službo v bolnišnicah, kar bi znašalo 12 milijonov evrov v prihodnjem letu, sredstva za terciarno dejavnost pa nameravajo v prihodnjem letu zmanjšati za pet milijonov evrov. Fakin ocenjuje, da se s tem resda zaostrujejo pogoji poslovanja za izvajalce, pričakujejo pa, da bodo ti "prevetrili število dežurnih mest, da bomo rekli kaj o javnih naročilih, standardizaciji materialov in optimalnih oddelkih". Grožnje izvajalcev, da bodo zmanjšali obseg dela, so po njegovem neetične. Predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin je opozorila, da se bo težka finančna situacija v prihodnjih letih nadaljevala. "Prihodnje leto se predvideva povečanje števila brezposelnih, ne vemo pa, o kakšni številki pri
POSLEDNJA SLOVENKA
Ni komentarjev:
Objavite komentar