Homoseksualnost

Zadnjična odprtina kot posledica

analnih spolnih odnosov

Homoseksualnost psihopatološko spada pod poglavje SPOLNOST IN SPOLNE DEVIACIJE.  Poznamo tri vrste homoseksualnosti.

Za boljše razumebanje je potrebno najprej povedati kaj o spolnosti. O spolnosti razmišljamo in govorimo v zvezi z erotičnim čustvovanjem in vedenjem ter z rojevanjem novih bitij; poglobiti želimo spoznanja o odnosih med moškimi in ženskami. Želimo razumeti, kaj za ljudi pomenita hetero in homoseksualnost.

V preteklosti je bilo zaradi družbenih in verskih ocen veliko spolnega vedenja uvrščenega med »nenormalnosti«. Zaradi novih spoznanj in pomembnih sprememb v civilizaciji ter kulturnem vrednotenju se je seznam takšnih »nenormalnosti« pomembno skrčil.

V običajno, torej nikakor ne psihopatološko, spolno vedenje bi danes uvrstili

• predzakonske, zakonske in izvenzakonske spolne odnose,
• doživljanje spolnega orgazma pri moškem in ženski,
• raznovrstne spolne igre, ki zajemajo vse dele človeškega telesa,
• samozadovoljevanje (masturbacijo),
• spolno sanjarjenje,
• istospolne igre mladih (predvsem v zgodnji adolescenci) ter
• 
  
  heteroseksualni analni odnos.

Tej razvrstitvi bi morda ugovarjal posameznik, še bolj pa določena družbena skupnost, ki drugače ocenjuje »običajno« spolno vedenje in ki ga presoja le z vidika lastne morale. Njihovi pravici seveda ne gre ugovarjati, če jo uveljavljajo med tistimi, ki pripadajo njihovemu moralnemu krogu in ki v medsebojnih odnosih spoštujejo lastna pravila in pravila skupnosti.

Pričakovani toleranci do drugače mislečih in ljudi drugačnega spolnega vedenja se pridružuje tudi stroka, ki ne razpravlja o morali in pravilih, marveč le o psihopatološkem značaju posameznega vedenja.

NENAVADNO SPOLNO VEDENJE

Nekatere oblike spolnega vedenja imajo vendarle nekatere posebnosti,

zaradi katerih jih uvrščamo med nenavadne. Psihiater ne sme prezreti nekaterih veljavnih prepričanj, zlasti pa ne pravnega reda, ki ga moramo vsi spoštovati, toda nenavadnega vedenja ne sme uvrščati v psihopatološke
motnje.

Nekatere oblike vedenja so blizu »običajnim«, druge pa spet blizu tistim oblikam, ki jih glede na posledice pojmujemo kot deviacije. Včasih se nenavadnemu vedenju pridružijo očitni znaki osebnostne motenosti, zlasti disocialnosti. Nenavadnost bo zgolj primerna podlaga vedenju, ki je tudi psihopatološko izrazito moteče.

Ob upoštevanju posebnosti človeka, ki išče spolno zadovoljitev tako zaradi užitka kot tudi zaradi mnogih osebnih stisk, uvrščamo med nenavadno spolno vedenje:

• Promiskuiteta. S promiskuiteto razumemo pogosto menjavanje spolnih partnerjev. Po večini ni posledica kakih motenj ali celo osebnostne motenosti, pač pa izraz osebnega in družbenega pojmovanja spolnih norm. Današnja družba ne pozna popolne spolne svobode, pričakuje in celo zahteva popolno zvestobo.
• Satiriaza (čezmerno spolno slo pri moških) in nimfomanijo (čezmerno spolno slo pri ženskah). Ob satiriazi in nimfomaniji se zavemo, da je moč spolnega nagona pri ljudeh zelo različna, po raziskavah seksologov tudi za tisoč odstotkov. Slabo ali celo neobvladana sla povzroča njenemu nosilcu zaplete pri iskanju (enakega) partnerja, pa tudi pri ustvarjanju harmoničnih odnosov v družini in med ljudmi.

SPOLNOST PA LAHKO PLJUSKNE TUDI V DEVIANTNO SMER. Včasih je njena premočna izraženost povezana tudi z drugo duševno motnjo ali z nekaterimi psihozami, na primer z manijo.

• Prostitucija je spolna aktivnost, za katero se izrecno pričakuje, zahteva in sprejme plačilo. V njeni dolgi zgodovini je bila in je še vidnejša ženska prostitucija. Moška, ki nikakor ni redka, pa je vezana na ožji krog ljudi, pogosto tudi občasna.
• Posilstvo, bodo z družbenega stališča verjetno nekateri pomisleki o upravičenosti naše razvrstitve. Toda mnogo posilstev odraslih oseb nastaja iz nuje. Ljudje, ki so osamljeni ali brez pravih priložnosti za običajne spolne stike, se večkrat odločijo za to vrsto spolnega nasilja. Pri proučevanju človeškega in psihološkega ozadja marsikaterega posilstva ne moremo mimo morda nehotenega spogledovanja morebitne žrtve. Osebe, ki sprejmejo spremstvo neznanca, ki ustavijo avtomobil z neznanim voznikom, da bi se z njim peljale, ki se udeležijo zabave in se pri tem opijejo, nezavedno pošiljajo signale o svoji morebitni spolni pripravljenosti. Moški lahko takšne signale popolnoma napačno razume in ocenjuje, da je odpor ženske samo navidezen. Tudi v naših razmerah se, na srečo sicer redko, srečujemo z moškimi, ki se lahko spolno zadovoljijo izključno s spolnim nasiljem. Nekateri pridružijo posilstvu tudi najhujše nasilje: hude telesne poškodbe in znakaženja žrtve, ki jo pogosto tudi ubijejo. Žrtve so lahko vseh starosti, tudi otroci v najnežnejših letih. Osebe s takšnim ravnanjem uvrščamo med disocialne osebnosti.
• Incest (spolne stike med ožjimi sorodniki), je deležen hude družbene obsodbe, neredko s težnjo, da bi ga razumeli kot deviacijo. Temne številke incestuoznega vedenja so zanesljivo precejšnje, zlasti tam, kjer je družinski poglavar odvisen od alkohola. Četudi ne zapiramo oči pred spolno zlorabo otrok in mladostnikov v družinah, pa znaten del incestuoznih dogodkov ne moremo oceniti kot psihopatološko motenost. Človek nima naravnih obramb zoper incest. Spogledovanje na primer med bratom in sestro ali med očimom in odraščajočo pastorko lahko po naravni poti preide v incestuozno spolnost. Večkrat naletimo na visoko čustveno navezanost med incestuoznima partnerjema. Čustva ne opravičujejo kršenja veljavnih norm, vendar deviantnost to nikakor ni. V okviru spolne zlorabe otrok in mladostnikov odkrivajo predstavniki različnih družbenih struktur (zdravniki, psihiatri, policisti, socialni delavci) v incestu mnoge pritiske, grožnje in tudi neposredno nasilje nad otroci in mladostniki. Psihiater, ki sodeluje v strokovnem timu za preprečevanje in obvladovanje takšnih zlorab, se sooča s čustveno škodo, ki jo utrpijo žrtve incestuoznega spolnega nasilja. Gre za enako psihopatologijo, kot jo sicer opisujemo pri žrtvah nasilja.
• Sodomija ali spolni stik z živalmi občasno in prehodno gojijo zlasti tisti, ki imajo za tak stik veliko priložnosti, manj ali pa nobene za stik z drugimi ljudmi. Vedenje lahko razumemo kot nenavadno, vendar ne pomeni kakšne posebne deformacije človekove osebnosti.

• Homoseksualnost v sili, se pojavlja v obdobjih prisilne izolacije od oseb drugega spola, kot je zapor, vojaška služba, internat. Po pravilu takšne težnje v običajnem življenju in njegovi drugačni ponudbi preminejo.
• Biseksualnost je verjetno ponesrečen izraz, ki pa ga ne bo več mogoče izkoreniniti. Z njim označujemo spolno vedenje, ki je pretežno heteroseksualno, občasno pa tudi homoseksualno. Seksologi prepričljivo ponazarjajo spolne težnje večine ljudi kot ravnovesje med hetero in homoseksualno orientacijo. Pri posamezniku je lahko ene več kot druge. Vzgoja in družbena pravila ju nagibajo v to ali ono smer. Pravila in morala naše družbe biseksualnosti nikakor ni naklonjena.


• Homoseksualnost Kljub razmišljanju o genetskih in hormonalnih podlagah za homoseksualno vedenje smo danes še vedno mnenja, da so razvojne in vzgojne okoliščine tiste, ki osebo potisnejo v življenjski krog homoseksualnosti. Homoseksualno orientirani ljudje, s katerimi se sreča, so morebiti zanjo manj ogrožujoči kot osebe nasprotnega spola. V odnosu do homoseksualnosti se trudimo za tolerantnost in medsebojno spoštovanje, to pa še zdaleč ne uspeva mnogim ljudem.Tudi osebe s homoseksualno orientacijo so nezadovoljne in želijo, celo zahtevajo, pravno izenačenje s heteroseksualnimi pari, če ne celo priznanje homoseksualnosti kot višje vrednote človekove eksistence. (KOBAL, Miloš, Psihopatologija za varnostno in pravno področje,  str. 185-188, Fakulteta za varnostne vede, 2007, Univerza v Mariboru, Ljubljana, ISBN 978-961-6230-69-8)

Da so homoseksualne osebe resnično nezadovoljne s svojo spolno orientacijo, dakazujejo:

Reakcija Mitje Blažiča na poslani link.  Bolj očividne

projekcije(pripisovanje svojih negativnih

lastnosti drugemu) skoraj ne more biti. Projekcija

je ena glavnih lastnosti osebnostno motenih ljudi -

beri: psihopatov

1. Pornografski filmi, ki imajo temo homoseksualnost, kjer lahko vidite šibke ejakulacije in slišite veliko kruljenja.
2. Pred časom se je veliko pisalo homoseksualcih, ki imajo na roki vtetoviran minus(-) in s tem kažejo, da so HIV negativni, vendar imajo pogoste nezaščitene homoseksualne spolne odnose z različnimi moškimi za namenom, da se okužijo z virusom HIV in minus(-) spremenijo v plus(+). Zakaj je tako je razložil psihiater dr. Slavko Zihrl(član LDS) v oddaji Studio City. Povedal je, da je to zato, ker so nezadovoljni s svojo homoseksualnostjo.

Kaj iz tega sledi? Na laž so postavljene trditve, da otrok ne potrebuje očeta in mamo, "da potrebuje le ljubeče!? starše" Ko govori vladajoča politika o novem družinskem zakoniku, zavaja ljudi s svojimi hotenji "nekaj narediti". Pri tem pa je korist otroka daleč od vsakega hotenja zagovornikov posvojitve otrok s strani homoseksualnih oseb.

75 % SPOLNO AKTIVNIH HOMOSEKSUALCEV PRENAŠA HUMANI PAPILOMA VIRUS (HPV) PRAVI ŠTUDIJA

Genitalne bradavice pri moškem, kot posledica okužbe s

Humani Papiloma Virusom. Okužba je nastala

z analnim spolnim odnosom.

Europa Press poroča, da predhodni rezultati španske študije o spolno aktivnih homoseksualcih kažejo, da jih 75 % prenaša virus HPV.

Študija, ki že več mesecev sledii spolno aktivne homoseksualce, ki običajno uporabljajo kondome, je pri 75 odstotkih anketiranih ugotovila predhodno okužbo s HPV.

Število je po mnenju Europa Press, ki poroča o 30 % okuženih s HPV, več kot 2-krat večje od povprečja pri mladih Špancih.



Menijo, da HPV, ki ima na stotine oblik, povzroča raka na materničnem vratu in na penisu. Je tudi znanilec tveganja, da se nalezeš virusa Human Immunodeficiency Virus (HIV), ki naj bi povzročal aids.

Kakor je LifeSiteNews že poročal, je za spolno aktivne homoseksualce veliko bolj verjetno, da se nalezejo različnih bolezni, ki povzročijo pohabljenost/ohromelost, med njimi aidsa, hepatitisa, sifilisa in vnetja srčne opne.

Visoka stopnja nalezljiivh bolezni med homoseksualcih je povezana z visoko stopnjo 'svobodnih' spolnih odnosov. Po nekaterih študijah imajo homoseksualci ocenjeno število življenjskih spolnih partnerjev, ki gre tudi v stotine.

Visoko število okužbe s HIV med homoseksualci je ameriško ministrstvo za zdravje in človeške usluge? /Department of Health and Human Services/ napeljalo na to, da je po letu 1977 moškim, ki spolno občujejo z moškimi, prepovedalo darovati kri.
Vir: http://www.solazazivljenje.si/novice/75__spolno_aktivnih_homoseksualcev_prenasa_humani_papiloma_virus_(hpv)__pravi_studija.html

Homoseksualnost in spolno vedenje homoseksualcev



Mitja Blažič(nesojeni duhovnik)

agresivni in nasilni zagovornik posvojitve otrok

s strani homoseksualcev je močno promiskuiteten

 

Spolno vedenje velike večine homoseksualcev, glasnih in agresivnih zagovornikov homoseksualnosti - je zelo promiskuitetno.

Že sama beseda gay pomeni v angleščini (tudi) razuzdan, ker pa nekako ni izgledalo, da bi bila homoseksualnost in osebe, ki jo prakticirajo nekaj grdega. Homoseksualne osebe pa bi se imenovali pedri(zelo radi se tako imenujejo med seboj), toplovodarji, ritopiki, snajperisti, buzeranti etc, je bilo to treba polepšati za besedo gay.

Prav tako za olepšanje svoje spolne dejavnosti uporabljajo pisane barve, katerih podobnost z barvami risb otrok v vrtcih je več kot očitna.

Namen tega je in to (tudi) zelo premišljen, da  heteroseksualna populacija ne reagira tako ostro proti njihovem vsiljevanju homoseksualnega načina življenja in spolnosti. 

Kak je resnično njihov način spolnosti si lahko ogledate tukaj:

 

http://www.zombietime.com/up_your_alley_2008/part_1_blurred/index.php Parada ponosa v San Franciscu. Ali lahko to pričakujemo tudi v Sloveniji?

Osebe, ki prakticirajo homoseksualnost, že zaradi takega obnašanja ne smejo posvajati otrok. Kajti že same razvojne in vzgojne okoliščine so tiste, ki osebo potisnejo v življenjski krog homoseksualnosti.

Poleg tega človeški par obstaja zato, da skupno nadaljuje svoje gene naprej. Se pravi Moški in Ženska skupaj ustvarita potomstvo. Drugače tudi ne gre. Človek je sestavljen iz natanko polovice moških in ženskih genov in ravno v tem je lepota in razvoj življenja.