KAKO BO PREŽIVELA?
PODOBNO KOT V PODJETJU .... SAMO DA NE RAZUMEJO DA IZ BLAGAJNE NI KAJ VZETI in GREDO V JAVNI DOLG.
DOLGO TAKO NE GRE.
BI STAVKALI JAVNI USLUŽBENCI.
PA BI STAVKALI ŠE UPOKOJENCI ?
PA ŠTUDENTJE IN ŠOLARJI ?
JA PROTI KOMU BODO PA VSI TI - NEAKTVINI OZ. JAVNI STAVKALI ?
- SAMI SEBE NE MOREJO VZRŽEVATI.
- AKTIVNNEGA PREBIVALSTVA PA SKORAJ NI, TISTEGA Z DOBIČKOM..MASA LJUDI KI DELA IN DOBIVA POVREČNO MESEČNO PLAČO.
- JA OD KJE PA SE BO FINANCIRALO, POBIRALO....KOT PIRAMIDNI SISTEM SE JE POLITIKA PORUŠILA.
- ENKRAT SE MORA. PREVEČ USEGA, SOCIALZEM SE JE TUDI PORUŠIL.
- SEVEDA, DVIGNITI CENO VODE, ZRAKA, GORIVA....KRUHA.
- TOREJ DRAGI MOJI, NA CESTE ? PROTI KOMU ? NI UPANJA ZA VAS, SAMI PROTI SEBI DELATE SHODE.
- DEFINIRAJMO JAVNO UPRAVO!
- DEFINIRAJMO NJIHOVO DELO!
- DAJMO ENAKE PRAVICE VSEM LJUDEM DA KONKURIRAJO V JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU, VENDAR Z ODKRITIMI KARTAMI GLEDE PREMOŽENJA S KATERIM VSTOPAJO !!!!
- DAJMO BITI SOCIALNA DRŽAVA - IN NE KRČIMO USLUG JAVNEGA!
- POSTANIMO DRŽAVA KONKURENCE - IN DODAJMO ZA NAJNIŽJO CENO NAJVEČ KAR SE DOBI NA TRGU.
- OBSEG JAVNEGA ? KRČIMO NA STRANI STANDARDA LJUDI, ŠOLARJEV, BOLNIKOV.....
- OBSEG JAVNIH IZDATKOV ??? NPR. ELEKTRONSKO POSLOVANJE, KOLIKO LJUDI JE BILO OPUŠČENIH ??? NI BILO.
- RACIONALIZACIJA ? KOLIKO POLICAJEV JE POTREBNIH NA 1 PREBIVALCA ? JA 3 NA DELAVCA...UČINKOVITO!!!!
- ŠOLANJE ? BOLJE DA DOBIJO DELO LJUDJE OD 2O DO 30 LET IN BODO ODVAJALI DAJATVE, KOT DA SO VZDRŽEVANI.
- STATUS ŠTUDENTA, STATUS UPOKOJENCA, STATUS POSLANCA, STATUS ŽUPANA, STATUS DELAVCA...NAJ IMA VSAKDO EN SAM STATUS IN DOVOLJ BO ZA VSE.
- VSAKEMU ENO ZAPOSLITEV, ENO PLAČO IN...VSA DODETNA DELA NAJ OPRAVLJA BREZPLAČNO...OZ. SE ZAPOSLI BREZPOSELNEGA KI BO PRIPRAVLJEN DELATI.
- JAVNI SE NITI PREŠTETI NE MOREJO.
- JAVNI SO VSI KI IMAJO PRISKRBLJENA SREDSTVA NE GLEDE NA TO, ALI DELAJO ALI NE DELAJO.
- JAVNI SO TISTI, KI LAHKO DOBIJO PLAČO CELO IZ PRAZNE BLAGAJNE.
- JAVNI SO UNIČEVALCI SLEHERNEGA AKTIVNEGA. LOVCI NA GLAVE...
- JE KDO NORMALEN V DRŽAVI SLOVENIJI IN BO UDARIL PO MIZI.
- 3 BOGATI SLOVENCI NE BODO POLNILI BLAGAJNE.
- MNOŽICE DELAVCEV BI JIH POLNILE.
- DOKAPITALIZACIJA GOSPODA ZIDARJA ?
- DOKAPITALIZIRAJTE 1000000 PODJETNIKOV!!! PA NE TISTIH Z ZVEZO...NA OBČINI.
- BODITE POŠTENI IN SAMO KONKURENCA IN DELO BOSTA NAREDILA HRANO ZA LAČNE OTROKE.
- KAKO SE PA BO PREŽIVLJAL JAVNI USLUŽBENEC ? KAJ BO PRODAJALA?
- ALI KDAJ UPRAŠA JAVNI USLUŽBENEC ČE GA PREBIVALEC HOČE, ČE GA BO PLAČAL IN KOLIKO IN REZULTATI DELA?
- VSE JE DODELANO, MISLIM PA DA PRI ODGOVORNOSTIH IN NAPAKAH NI ODGOVORNIH. VSE JE PRIKRITO IN SKRITO.
- OBESITE JIH NA TV .... DA JIH VIDIMO. PREDSTAVITE V ŠTEVILKAH, V REZULTATITH VSA MINISTRSTVA, ZAVODE,...DAJTJE SLIKE LJUDI IN DELOVNIH PROSTOROV.
- DAJTE OBJAVITE NJIHOVE MESEČNE POTROŠNJE IN NJIHOVO PLAČILO IN REZULTATE DELA.
- DO POTANSKOSTI. LJUDJE NAJ ODLOČIJO ALI JE TO POTREBNO.
Ukrepi pravičnega, ukrepi lojalnega, ukrepi konkurenčnega, ukrepi dati možnost vsem ljudem enake pravice.
- KJE IMATE SVOJ PONOS SLOVENCI ?
- VSI SEDITE IN SKRBI VAS VAŠA LASTNA RIT.
- NESPOSOBNI ZA KAJ VEČ?
- POTEM JE PRAV DA VAS VODIJO TUJCI. TOREJ BODITE VSAJ TOLIKO POŠTENI IN PRIZNAJTE IN POVABITE TUJCE.
- NE RABIMO VEČ TOLIKO IZOBRAŽENEGA KADRA, RABIMO PA GOSPODARSTVO.
- TOREJ NAREDITE USKLAJENE UKREPE POTREBAM IN NE POTROŠNJI IN INDICOM JAVNE UPRAVE DA MINISTRSTVO TROŠI PO STOČKU, PO PRORAČUNU PO... KRETENSKI ZAMISLI.
zaposleni so javno odgovorni, profesionalizacija, hierarhičnost med organizacijo in
posamezniki, financiranje iz proračuna in drugih javnih dajatev; deluje monopolno)
slonijo na principu civilne družbe, sektor je neprofiten)
- povezava med javnim in zasebnim sektorjem je javno-zasebno partnerstvo
- razlika med javnim sektorjem in prostovoljnim sektorjem je v OBLASTNI funkciji (javni
sektor je povezan z oblastjo, prostovoljni ni)
JAVNI SEKTOR - sem sodi vse, kar je v lasti države (tudi koncesionirane javne službe)
ORGANIZACIJSKA (STATUSNA) DEFINICIJA:
- pravi, da v javni sektor spadajo vse organizacije, ki imajo status javnih subjektov (vse osebe
javnega prava ne glede na njihovo dejavnost)
- temelji na Zakonu o javnih financah, sem spadajo vsi proračunski uporabniki (delijo se na
neposredne in posredne ter so poimensko določeni z odredbo Ministrstva za finance)
- v javni sektor spadajo vsi subjekti, javni in zasebni sektor, ki opravljajo javne naloge
(gospodarske, negospodarske in upravne naloge; te javne naloge so zakonsko opredeljene).
- v javni sektor spadajo vse osebe, katerih ustanovitelj sta država ali občina, ali pa ima v teh
osebah večinski vpliv država ali občina (tudi javna podjetja)
- v javni sektor spadajo vse osebe javnega prava in javna podjetja
občinske uprave, osebe javnega prava kot proračunski uporabniki, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, zbornice in drugo
- po tej definiciji v javni sektor ne sodijo javna podjetja ali gospodarske družbe, kjer ima vpliv država ali občina
- Javna uprava in javni sektor sta medsebojno povezana, soodvisna
Javna uprava obsega nevladni in vladni del:
- nevladni del (predsednik republike, DZ, DS, RVK, varuh človekovih pravic, Ustavno sodišče, računsko sodišče, SAZU)
- vladni del (vladne službe, ministrstva in organi v sestavi ministrstev, upravne enote)
krajevnih skupnosti oz. ožjih delov občin)
- Pravosodje po teoriji ne sodi v pojem javne uprave (VS, državno tožilstvo), pač pa jih Zakon
o javnih financah in o proračunu skupaj z vladnimi in nevladnim delom uprave šteje za
neposredne uporabnike proračuna.
proračunski uporabniki (javni zavodi na ravni države in na ravni občin, javne agencije, skladi
socialnega zavarovanja - ZZZ, ZPIZ; javni skladi na ravni države in na ravni občin, javna
podjetja na ravni države in na ravni občin, zbornice, ki se financirajo iz proračunskih sredstev
in samoupravne narodne skupnosti oziroma krovne organizacije teh skupnosti
neenotno, glede na namen na vsakem področju posebej
- povezanost in podrejenost enot javne uprave na državni ravni pristojnim ministrstvom
- financirana iz državnega oziroma občinskih proračunov oz drugih javnih virov (skladi)
- normativno gledano deluje po upravnem pravu, deloma tudi po civilnem pravu
- opravljanje dejavnosti po pravilih stroke (profesionalizacija- zaposleni so javni uslužbenci)
- proces javnega upravljanja in drugo izvajanje javnih služb (odločanje o javnih zadevah,
ciljih in načinih njihovega doseganja)
- javno upravljanje je upravljanje o javnih zadevah in poteka na institucionalni, instrumentalni
in operativni ravni
- organizacija, kjer poteka javno upravljanje, je javno-upravna skupnost ali opseba javnega
prava
- vrste javno-pravnih služb so teritorialne (država, pokrajine, občine) in funkcionalne
(specialne organizacije)
- pri smereh razvoja oblik izvajanja javnih nalog in javnih službe gre predvsem za
privatizacijo (ima različne intenzitete, lahko je kapitalska ali privatizirano izvajanje
dejavnosti; v ospredju so kriteriji fleksibilnosti, učinkovitosti in strokovnosti) in liberalizacijo
(pomeni prepustitev trgu)
- oblike privatizacije javnih nalog (predmet privatizacije so upravne naloge in javne službe,
oblike pa so javno pooblastilo in koncesija)
Javna uprava je del procesa javnega upravljanja, ki poteka na instrumentalni in operativno-
strokovni ravni Glavni funkciji javne uprave sta priprava strokovnih predlogov za oblikovanje javnih politik
in izvrševanje sprejemanja javnih politik
- OSEBE JAVNEGA PRAVA
Ustanovijo se za izvajanje javnih služb v javnem interesu, ustanovljene so z javno-pravnim
aktom, njihovo delo se financira iz javnih sredstev, akti imajo učinke in predpisan določen
pravni režim, javna pooblastila, vpliv ustanovitelja na kadrovanje in večinoma vstopanje vjavno-pravna razmerja
- FIZIČNE OSEBE JAVNEGA PRAVA
- PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA (teritorialne - država in lokalne skupnosti)
- SPECIALIZIRANE OSEBE JAVNEGA PRAVA (zbornice, zavodi, agencije)
- SUI GENERIS (ne eno, ne drugo; Banka Slovenije)
- OSEBE ZASEBNEGA PRAVA (politične stranke; za ustanovitev je potrebnih 200
podpisov)
27.2.2008
DELITEV OBLASTI IN POLOŽAJ UPRAVE
Načelo delitve oblasti:
HORIZONTALNA DELITEV (trialistična teorija):
- zakonodajna
- izvršilna (vlada-politični del, uprava-strokovni del)
- sodna
- nasprotje od delitve oblasti je enotnost oblasti
- v Sloveniji imamo do leta 1991 enotnost oblasti, nato je z ustavo vpeljana delitev oblasti - eno izmed temeljnih ustavnih načel, vlada ter uprava izvajata izvršilno funkcijo
- Zakon o vladi opredeljuje vlado kot organ izvršne oblasti in najvišji organ državne uprave
- Zakon o državni upravi opredeljuje upravo kot del izvršilne oblati v Sloveniji, ki izvršujeupravne naloge
- vlada vodi in usmerja državno upravo preko ministrstev in izvršilno funkcijo izvaja tako
vlada kot zgornji, politični del, uprava pa je spodnji, strokovni del
- predsedniški sistemi
- parlamentarni sistemi
- skupščinski sistemi
VERTIKALNA DELITEV OBLASTI (gre za različne stopnje/ravni oblasti)
- federalni
- unitarni (stopnja centralizacije/decentralizacije; odločanje, izvrševanje kontrola)
- evropska načela: - subsidiarnost (zadeve se rešujejo najprej na najnižji ravni, če to ni
mogoče, pa se rešujejo na višjih stopnjah)
- koneksitete (če država prenese naloge na nižjo raven, mora zagotoviti
finance za opravljanje teh nalog)
- Slovenija je zaenkrat centralizirana, lokalna samouprava je pod pokroviteljstvom države
- cilj pokrajin je učinkovitost in preglednost uprave za zagotavljanje kakovostnih storitev za
lokalno in regionalno prebivalstvo
- 143. člen Ustave je uvedel nekatere novosti:
- v Sloveniji se uvede dvostopenjska lokalna samouprava
- jasna definicija pokrajini kot širše samoupravne skupnosti, ki jo ustanovi država z zakonom
za opravljanje javnih zadev širšega pomena ; pokrajine pa lahko opravljajo tudi določene
prenesene naloge državne uprave
- izvajanje nalog državne uprave se je bistveno spremenilo
- občine dejansko sodelujejo pri ustanavljanju pokrajin
- odpravljeno je predhodno soglasje občin in pokrajin za proces izvrševanja določenih nalog
iz državne pristojnosti nanje
- ANGLEŠKI IZRAZI:
- LIMITATION OF POWERS
- SEPARATION OF POWERS (horizontalna delitev oblasti)
- DIVISION OF POWERS (vertikalna delitev oblasti)
DRŽAVA:
- državne funkcije:
- nepravne
- pravne: - materialno stališče: - glede na cilj
- psihološki kriterij
- spremembe v pravnem redu
- formalno stališče: - zakonodaja (zakon)
- hierarhičnost/podrejenost
- neodvisni organi sodstva
- ker se oblika in vsebina državnih funkcij vedno ne skladata, je pomembno da se opravi
razdelitev na 2 načina (po vsebini in po obliki)
- pisci (avtorji), ki zastopajo enega od stališč, se v glavnem strinjajo, da obstajajo tri državne
funkcije (zakonodajna, upravna, sodna), ki se izražajo skozi tipične akte (zakon, upravna
določba, sodba)
- težave nastanejo, ko želimo ugotoviti, iz česa so sestavljeni zakonodaja,uprava in sodstvo
kot del izvršilne oblasti
FORMALNO stališče izhaja iz tega, da različnost pravnih funkcij zagotavlja država glede na
državni organ, ki jih opravlja in obliko, v kateri jih izvršujejo
MATERIALNO stališče ni vezano na organ, ki opravlja določene naloge, niti na obliko in
način organiziranje tega organa, pač pa na notranjo vsebino akta, ki ga državni organ sprejme
oziroma izda- merila za določitev pravnih funkcij v materialnem smislu:
1.) določitev glede na cilj (JELLINEK) - gre za razporeditev, kateremu cilju služi določeno opravilo državnega organa. Država ima naslednje cilje: določitev in zaščita pravne ureditve, razvijanje kulture in svoj lastni obstoj Zakonodajna (sprejemanje pravne ureditve) in sodna funkcija (zaščita pravne ureditve) imata
za cilj pravno ureditev. Upravna funkcija ima za cilj razvijanje kulture in razvoj države.
Državno resoniranje pripada zakonodaji in sodstvu, državno delo opravlja uprava
dinamike pravnega reda oziroma kot kriterij upošteva spremembe vrste pravnih učinkov, ki
jih posamezne vrste državnih aktov povzročijo v pravni ureditvi.
- Izhodiščna točka je analiza statike in dinamike pravnega reda (elementi in njihova struktura)
- vlogo države v dinamiki pravnega reda predstavljajo prav njene funkcije
- Pravni red sestavljajo pravne norme, pravna stanja (situacije) in subjektivne pravice kot
- posledica pravnih stanj
- Pravne norme so zapovedi za vedenje in ravnanje ljudi v državi, ki jih izdaja ali sprejema
- država in katerih uresničitev se zagotavlja z državno prisilo.
- Pravna stanja so pravna pooblastila in dolžnosti, ki izhajajo iz pravnih norm oziroma drugih
- pravnih aktov. Pravna stanja so lahko splošna (neosebna in so stalna) ali individualna (osebna
- in se izčrpajo)
- Dinamika pravnega reda je v prvi vrsti izražena s pravnimi akti (izjava volje), sprejetimi z
- namenom, da nastane pravni učinek (spremembe, dopolnitve).
- 1.) po vsebini: - akti-pravila (normativni akti, nove norme; zakon)
- - subjektivni pravni akti (pri teh gre za nastanek novega ali spremembo
- obstoječega individualnega pravnega stanja; odločba)
- - akti-pogoji (učinek je v tem, da se z njihovo pomočjo splošno pravno stanje uporabi za točno določeno osebo ali točno določeno skupino oseb; akti potrjevanja, obstoja neke pravice, razmerja - ugotovitveni akti) - sodni akti (nanašajo se na individualne situacije) - materialni akti (da bi pravo delovalo, morajo obstajati tudi materialni akti, srečamo se z dejanji, ki so pomembni za izvrševanje pravnih aktov, sami po sebi pa nimajo učinkov; vodenje evidenc, registrov) 2.) po obliki: - enostranski
- - večstranski: - kolektivni (zbirni)
- - akt-zveza
- - pogodba
- - gre za delitev glede na način, kako nastane izjava volje, vsebovana v aktu
- - za nastanek nekega akta je včasih potrebna volja ene osebe, drugod pa soglasje več oseb
- - pri enostranskih obstaja enotnost predmeta in cilja akta, pri večstranskih je enotnost mogoča, mogoča pa so tudi razhajanja
- - pri kolektivnih (zbirnih) gre za soglasje več volj za dosego istega pravnega učinka z istim
- ciljem (akti kolektivnih teles, upravni akti, pri katerih zadevajo več organov)
- - pri aktih-zvezi obstajata dve volji, ki želita isti pravni učinek, vendar z različnim ciljem,
- obstaja en predmet, pa različna cilja; ni nujno doseči soglasja volj (odločba o razporeditvi na
- neko določene delovno mesto)
- - pri pogodbah pa gre za takšen pravni akt, pri katerem obstajata dve volji, ki pa si pri tem
- aktu nasprotujejo, želijo različne pravne učinke z različnim pravnim ciljem
- - skoraj ni razhajanj glede števila državnih pravnih funkcij, težave nastanejo, ko je potrebno
- navesti, kaj spada v posamezne funkcije
- - država opravlja zakonodajno funkcijo (ne glede na organ, ki to dela), kadar izdaja pravne
- akte, t.j. predpise oziroma normativne akte
- - upravno funkcijo opravlja država, ko izdaja akte pogoje, subjektivne in materialne akte
- - sodno funkcijo pa država opravlja takrat, ko izdaja sodne akte
5.3. 2008
JAVNO DOBRO • Javno dobro so dobrine ali storitve, ki omogočajo uveljavljanje javnega interesa
• Javno dobro so dobrine, ki so namenjene skupni rabi
• Javno dobro so stvari ali dobrine, ki so v javni lasti
• Javno dobro so dobrine ali storitve, do katerih je zagotovljen enak dostop - čisto javno dobro: tiste dobrine ali storitve, ki jih nudi samo država
- nečisto javno dobro: dobrine ali storitve, ki jih lahko poleg države zagotavljajo tudi
posamezniki
- meritorna: ko posameznik ne more sam oceniti javnega dobra in država odloča zanj
- o upravi velja posredno že izhodiščno načelo delitve oblasti
- urejena je nesistematično, včasih tudi nerazumljivo
- neposredno upravo ureja ustava v 4. poglavju (DRŽAVNA UREDITEV) pod posamiznimi
točkami UPRAVA
- vendar pa Ustava RS ne določa niti organiziranosti državne uprave in njenih funkcij, pač pa
to prepušča zakonu.
120. člen
- organizacija uprave, njene pristojnosti in imenovanje funkcionarjev določa zakon
- Ustava opredeljuje nekaj temeljnih načel za delovanje uprave (načelo zakonitosti, načelo
samostojnosti, pravica do sodnega varstva proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in
nosilcev javnih pooblastil, zaposlovanje v upravi)
ustave in na podlagi zakonov
Proti odločitvam in dejanjem upravnega organa in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno
sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij
121. člen
- doživi spremembe z uvedbo pokrajin
- z zakonom ali na njegovi podlagi lahko fizične ali pravne osebe pridobijo javno pooblastilo
za opravljanje določenih nalog državne uprave
- zaposlovanje v upravnih službah
- zaposlovanje v upravnih službah je mogoče samo na podlagi javnega natečaja, razen v
primerih, ki jih določa zakon
povezane z upravo
Načelo demokratične države: Slovenija je demokratična država, kjer ima oblast ljudstvo;
državna uprava je soočena z demokratično izvoljenimi organi oblasti
Načelo pravne države: Slovenija je pravna država, vsi organi države, vključno z upravo in
lokalno skupnostjo so pri svojem delovanju vezani na pravno delovanje, veljajo jasne in
določene pravne norme
Načelo delitve oblasti: uresničuje se preko oblastnih funkcij države, državna uprava sodi v
izvršilno vejo oblasti - TEMELJNE DOLOČBE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH (postavljajo meje, do katerih lahko uprava posega v zasebnost)
Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred
drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o
njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam
sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s
katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne
druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s
svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
153. člen (opredeljuje usklajevanje pravnih aktov)
- podlaga v zakonu, pooblastilo za izdajanje izvršilna veja črpa iz zakona
- ustava ureja sodni nadzor nad delovanjem državne uprave, pristojno sodišče odloča v
upravnem sporu o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov (odločbe), s katerimi državni
organ odloča o pravicah in obveznostih strank
- pravnomočnost odločb državnih organov; pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo
državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po
postopku, določenih z zakonom.
- zaščita človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do delovanja različnih organov,
tudi upravnih
- sodni nadzor nad splošnimi upravnimi akti opravlja Ustavno sodišče, ki lahko protipravne
ali nezakonite akte upravne odpravi ali razveljavi
143. člen opredeljuje pokrajino (pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja
lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena.
Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime.
Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za
sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin.
mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva)
- - poleg ustavnih načel imamo tudi načela, ki urejajo upravo
- - načelo sorazmernosti (proporcialno razmerje med koristjo, ki jo pridobimo in sredstvi;
- - prepoved prekomernega poseganja javne uprave, nujnost posega, primernost posega...)
- - načelo vezanosti uprave pri prostem preudarku ( prosta presoja dokazov, diskrecijska pravica, v primeru konkretnega upravnega akta; organ ima na izbiro dve ali več možnosti, vzpostavitev javnih koristi, sestavni del je pravica, da zamolči razloge za odločitev - prepuščeno uradniku, vendar pa posameznik v enakem primeru ne sme biti obravnavan drugače)
- - načelo usmerjenosti k uporabniku (prostorska in časovna dostopnost, cenovna dostopnost, kakovostne informacije o upravnih storitvah, internetne brošure, odzivnost javne uprave, pri čemer je pomembno mnenje uporabnika) - načela NUJS-a (so ožja od evropskih standardov in so nepolitična)
- - načela uprave po evropskih standardih
2.)predvidljivost (da je možno vnaprej predvideti ravnanje glede na veljavne pravne
norme)
3.)odprtost (uprava je dostopna zunanji kontroli, javnost in tajnost določenih podatkov,
komunikacija med državljani in upravo)
4.)transparentnost (preglednost; zagotovitev uporabniku informacij o upravnih
storitvah, da bo uporabnik lažje predvidel odločitev uprave)
5.) odgovornost
6.)učinkovitost in uspešnost
KDO JE PRISTOJEN ZA UPRAVO?
Pristojnost za upravo opravljajo ministrstva, ta izvajajo funkcije na podlagi resornega načela,
število ministrstev je določeno v ustavi in danes jih imamo 15.
Javno pooblastilo – na podlagi tega lahko drugi opravljajo zadeve javne uprave.
Sem spada:
- zaposlovanje
- sistem javnih uslužbencev
- informacijska podpora
Ministrstvo za pravosodje – pred 1991
Ministrstvo za notranje zadeve – 1991-2004
Ministrstvo za javno upravo – po 2004
VLADA – SESTAVA in FUNKCIJE
Vlada je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave RS. Vlado sestavljajo
predsednik vlade in ministri, ki vodijo posamezne resorje (določeno z ustavo-110. člen).
Zakon določa, da vlada sestavlja 15 ministrov z resorjem (se spreminja), v vlado pa se lahko
imenujeta največ 2 ministra brez resorja. Zakon o vladi ne govori več o podpredsedniku
vlade, je pa v zakonu določba, kdo nadomešča predsednika vlade v primeru njegove
odsotnosti ali zadržanosti, določi ga predsednik vlade. Trenutno ima naša vlada 17 članov
(1+15+1).
Ministre imenuje državni zbor, na predlog predsednika vlade. Vsak minister vodi in
predstavlja sprejeto vsebino (izdane predpise in akte in orane v sestavi). V ministrstvih se
imenuje sam en državni sekretar, ki pomaga ministru po opravljanju njegove funkcije in ga
lahko nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Ne more pa nadomestiti
ministra v funkciji izdajanja podpisov in pri glasovanju v vladi. Državni sekretar ima status
funkcionarja, imenuje ga vlada, funkcija pa mu preneha hkrati s prenehanjem funkcije
ministra. Upravno in strokovno delo na zaokroženih delih področja znotraj ministrstva vodijo
generalni direktorji.
Vlada določa, usmerja in usklajuje uresničevanje državne politike in je zato odgovorna
državnemu zboru (konstruktivna nezaupnica, interpelacija, javna ali ustavna obtožba in
poslansko vprašanje), ustava RS ne določa funkcije vlade, pač pa jih določa zakon o vladi, po
katerem so funkcije vlade predvsem izvajanje politike, ki jo določi Državni zbor ter izvajanje
zakonov in drugih aktov Državnega zbora.
- IZVAJANJE ZAKONOV IN DRUGIH AKTOV – bodisi sama sprejema ali pa predlaga Državnemu zboru sprejem političnih, pravnih, ekonomskih, finančnih in drugih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje nalog državnih pristojnosti na posameznih področjih.
Pomembna je predlagateljska funkcija vlade, saj je vlada tista, ki Državnemu zboru predlaga v sprejem zakone. Državna uprava ali posamezna ministrstva ne morejo samostojno in neposredno predlagati v sprejem zakona v Državni zbor. To je treba storiti vedno neposredno preko vlade. Vlada izdaja tudi pravne akte splošne, konkretne iz svoje pristojnosti, vlada zastopa RS kot pravno osebo, upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem RS, razen s premoženjem, ki je v upravljanju DZ (upravlja DZ sam). Vlada izvršuje tudi ustanoviteljske pravice, ki jih ima kot ustanoviteljica javnih podjetij,…
ORGAN IZVRŠILNE
OBLASTI
NAJVIŠJI ORGAN
DRŽAVNE UPRAVE
- -določa, usmerja in
- usklajuje izvajanje politike
- države
- -izdaja predpise in sprejema
- ukrepe (eko., politične) za
- zagotovitev razvoja države
- -predlaga DZ sprejem v
- zakone, državni proračun,
- nacionalne programe in
- druge splošne akte
- -pripravi proračunski
- memorandum
- -zastopa RS kot pravno
- osebo
- -upravlja z nepremičninami
- -izvršuje ustanoviteljske
- pravice
- .je odgovorna DZ
- -lahko zadrži izvršitev
- predpisa ministra
- -vodi in usmerja državno
- upravo prek ministrov
- -nadzoruje delo ministrstev
- -da ministrom smernice za
- izvajanje politike in za
- izvrševanje zakonov
- -skrbi za usklajeno
- izvrševanje nalog ministrov
- -ureja delovni čas v državni
- upravi ter sprejema organe
- kadrovske in druge ukrepe
- za vlado in ministrstva
- -odloča o sporih glede
- pristojnosti med ministrstvi
Vlada vodi in usmerja upravo preko ministrov, pri tem nadzoruje delo ministrstev, daje jim politične usmeritve za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in skrbi, da ministri usklajeno izvršujejo svoje funkcije. Vlada kot celota ali njen predsednik ima pravico zadržati izvršitev predpisa, ki ga izda minister in vlada odloča tudi o kompetenčnih sporih med posameznimi ministrstvi. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za politično in pravno enotnost vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.
Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev
vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritev vlade, lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje.Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Ni ga mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitev ministrov.
Kot posebna vladna služba se opisuje kabinet predsednika vlade, ki opravlja strokovne in druge naloge za predsednika vlade. Vodi ga vodja kabineta, ki ga imenuje in razrešuje predsednik vlade. Za postopek izbire se ne uporablja zakon o uslužbencih.
Leta 2000 je bila 6 mesečna vlada Bajuka. Tega leta pa je bila uvedena funkcija ministrskega svetnika kot posebnega svetovalca predsednika vlade. Leta 2004 pa je bila ukinjena. To leto je bila uvedena možnost imenovanja državnega sekretarja, ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije. Zakon omejuje število državnih sekretarjev pri ministru brez resorja na enega, v kabinetu predsednika vlade pa število ni omejeno.
- Vlada kot kolegijsko telo (neparitetno število članov) praviloma deluje na sejah (vsi ostali so monokratični, edino ta je kolegijski), to podrobno ureja poslovnik.
- Redne seje so enkrat tedensko (praviloma četrtek). Redna seja vlade je sklepčna, če je na seji, če je na seji navzoča večina članov vlade ter s tako večino sprejema tudi odločitve.
- Na seji vlade sodelujejo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, vodja kabineta predsednika vlade, direktor službe vlade za zakonodajo in pa vabljeni (tisti, katerih se zadevno vprašanje tiče).
Predhodno se vprašanja obravnavajo na vladnih odborih oziroma drugih delovnih telesih. Gradivo je sprejela vlada, če za sprejem gradiva glasujejo navzoči ministri, ki so člani delovnega telesa in če noben član vlade ne zahteva obravnave vladnega gradiva (racionalizacija).
Generalni sekretar vlade vodi generalni sekretariat vlade, ki opravlja koordinacijske in druge naloge za vlado oziroma skrbi za pripravo sej, izvrševanje njenih odločitev in razne druge zadeve. Je funkcionar, ni član vlade in nima pravice glasovanja, njegov status je primerljiv ministrskim.
Generalnemu sekretarju preneha funkcija s koncem ministrskega položaja. Pri vladi so ustanovljeni tudi sveti z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami in predsednikom vlade lahko ustanovi tudi strateške svete, ki obravnavajo posamezna vprašanja. Strokovne naloge za vlado opravljajo tudi različne strokovne službe (urad za verske skupnosti,…).
Ustanovljene so za opravljanje vladnih nalog. Vodijo jih predstojniki oz. direktorji, ki so po novem zakonu javni uslužbenci na uradniškem delovnem mestu in položaju. Pred tem so bili funkcionarji. Vladno službo lahko vodi tudi minister brez resorja (nap. služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj). Imenuje jih vlada in generalni sekretar vlade ima do vladnih služb enaka pooblastila kot minister do organa v sestavi. To pa ne velja za vladne službe, kjer so direktorji neposredno odgovorni predsedniku vlade (nap. SOVA, SU). Vlada se je odločila za zmanjšanje vladnih služb in sprejela odločitev o prekinitvi nekaterih služb in to tudi realizirala:
- - urad za javna naročila
- - urad vlade RS za droge (sedaj zdravje)
- - urad vlade RS za slovenski jezik (sedaj kultura)
- - urad vlade RS za priseljevanje in begunce (sedaj notranje zadeve)
- - urad vlade RS za invalide in bolnike (sedaj zdravstvo)
- - urad vlade RS za preprečevanje korupcije (sedaj pravosodje)
- - urad vlade RS za enake možnosti
- - urad vlade RS za nagnjenosti (sedaj kultura)
- - urad vlade RS za verske skupnosti (sedaj kultura)
- - urad vlade RS za varovanje tajnih podatkov (sedaj notranje zadeve)
- - Služba vlade za zakonodajo
- - Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
- - Služba vlade za informiranje
- - Služba vlade za evropske skupnosti
- - Služba vlade za narodnosti (skrbi za Rome)
- - Služba vlade za makroekonomske analize in razvoj
- - Statistični urad RS
- - Slovenska obveščevalna varnostna agencij
- - Služba vlade za protokol RS
- - Služba vlade za varovanje tajnih podatkov
- - Služba vlade za zamejce v Sloveniji in po svetu
- - Služba vlade za usklajevanje in spremljanje strategije razvoja RS
VRSTE PRAVNIH AKTOVOBLASTNI
NEOBLASTNI
SPLOŠNI
- Ustava,
- zakon,
- podzakonski predpisi,
- predpisi lokalnih skupnosti,
- predpisi nosilcev javnih pooblastil
- Pravila društev,
- statut delniške družbe
MATERIALNA DEJANJA
Sem spada DOKUMENTIRANJE, s tem se doseže pregled, stanje dejstev in namen je zagotavljanje pravne varnosti. Nekaj se piše, to so vodenje evidenc, razvidov, registrov državljanov, rojstev, porok, smrti, osebna vozila, ladje, obrtniki,.. Sem spada tudi IZDAJANJE POTRDIL in OBVEŠČANJE, sprejemanje izjav, carinskih deklaracij, vlaganje davčnih napovedi itd.
To so tisti akti, s katerimi stopajo organi Javne uprave v zasebno – pravna razmerja z drugimi subjekti.
Vlada in uprava izdajata splošne in posamične PRAVNE AKTE in vlada izdaja UREDBE (splošni upravni akt, s katerim vlada podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom določena razmerja). Na podlagi pooblastila in zakona lahko vlada ureja tudi uresničevanje pravic in obveznosti državljanov.
Prim. uredb v praksi:
- Uredba o vpisu družb v sodni register
- Uredba o upravnem poslovanju
- Uredba o višini posebne takse za igralne avtomate
Prim:
- Odlok o državi
- Odlok o ustanovitvenih nalogah in organizaciji o podjetju - Odlok o elektronskem poslovanju
POSLOVNIK je akt, s katerim vlada ureja notranje delo.
SKLEP vlade prav tako ureja notranjo organizacijo in delo, npr. ustanavlja delovne komisije ali pa ustanavlja in sprejema sklepe o imenovanju in razrešitvah, izdaja odločbe in to je konkretni upravni akt.
PRORAČUNSKI MEMORANDUM predstavi vlada DZ, tu so opredeljeni cilji ekonomske, … politike. Uprava ali ministrstva izdajajo praviloma PRAVILNIKE (prim. pravilnik o štipendiranju, o vozilih s prednostjo in vozilih spremstva,..). Prejšnji zakon je določal tudi ODREDBE, NAVODILA, SKLEPE in ODLOČBE.
Vodi in predstavlja jih minister. Imenuje se en državni sekretar(v Slo. Jih je 17). V ministrstvu se imenujejo generalni direktorji, ki vodijo upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva in organizacijska enota se imenuje
DIREKTORAT in njegove delovne naloge niso le organizacijske ampak tudi odgovarja za določeno področje ministrstvu. Ministrstvo ima tudi generalnega sekretarja, ki skrbi za organizacijo ministrstva. Generalni sekretar vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji pri notranjimi organizacijskimi enotami. Vsebinsko ni zadolžen za delovanje. Druge naloge opravljajo javni uslužbencih, o katerih je nov zakon in to velja tudi za predstojnike organov v sestavi.
Upravni organi v sestavi ministrstev spadajo v notranjo organizacijo ministrstva. Imajo pa status upravnega organa, Ustanovijo se za opravljanje specializiranih, strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb. Kako se bodo organi imenovali, zakon ne določa(več), sedaj to ureja uredba o oranih v sestavi ministrstev.
Nazivi UPRAVNIH ORGANOV (opravljajo oblastne zadeve)
1. Uprava (resorno načelo)
2. Urad
3. Inšpektorat
1. agencija
2. direktorat (direkcija)
NOTRANJE ORGANIZACIJE ENOTE V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE
- kabinet
- služba
- direktorat (80)
- glavna pisarna
- sekretariat
- območna enota
- urad
- izpostava
- sektor
- referat
- oddelki
- krajevni urad
- centri
- diplomatsko predstavništvo
- konzulat UPRAVNE ENOTE
POJEM IN ŠTEVILO UE
Funkcija DU na lokalni ravni opravljajo t. i. splošne teritorialne upravne enote. UE opravljajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave organizirajo teritorialno. Ustanovljene so za dekoncentrirano opravljanje nalog, praviloma za vsa ministrstva oz, vse upravne naloge, razen za tiste, ki so izrecno izključene. Vsako ministrstvo ne določi svoje posebne teritorialne organiziranosti. Izjeme pa so obramba in zaščita in geodetska služba. Posamezno ministrstvo določi svojo organizacijo in poleg SPLOŠNIH upravnih enot (teh je 58), poznamo tudi
FUNKCIONALNE UE (11 obrambnih in nekaj policijskih). UE imajo svoje vodstvo, pri izvajanju svojih nalog so odvisne od ministrstev, ki opravljajo nadzor nad njimi. UE odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. UE vodi načelnik in načelnika UE imenuje minister, pristojen za upravo po postopku preko uradniškega sveta (po javnem natečaju).
Pristojnosti načelnika so dokaj velike, izdajanje odločb v nap. Postopku na prvi stopnji. Načelnik predstavlja UE, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi itd. Upravne enote notranje niso enolike, ampak so razdeljene na notranje organizirane enote (notranje zadeve, okolje in prostor, kmetijstvo,…). Posebna možnost je organizacija krajevnega urada.
Ministrstvo daje UE usmeritve, strokovne napotke in pomoč, obvezna navodila za izvrševanje
nalog, spremljajo organizacijo dela v UE, nadzorujejo izvrševanje nalog in podobno in
nekatere pristojnosti ima ministrstvo za JU.
Javni uslužbenec opredelimo kot vse zaposlene v javnem sektorju (državni organi, uprave
lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in drugi zavodi, ki se financirajo
iz državnega proračuna).
JAVNI USLUŽBENEC opravlja javne naloge v imenu osebe v javnem sektorju, ki ga za
določeno področje urejajo predpisi (klasična ureditev, ki daje javnemu uslužbencu poseben
položaj).
URADNIK (tega naziva nimajo tisti uslužbenci, ki opravljajo v nekem organu podporna dela)
Je javni uslužbenec, ki v pravnih organih opravlja javne naloge, za katere je ta organizacija
ustanovljena. Uradnik kot samostojni izvajalec ne deluje v lastnem področju, temveč v
medsebojnem razmerju, ki temelji na politični nevtralnosti, lojalnosti in politični odgovornosti
za svoje delo. Samo uradnik lahko daje javne informacije, lahko pridobi naziv in položaj, ima
pravico do kandidature, do nadaljnjega izobraževanja, ima možnost, da načrtuje delovno
področje, najvišji dopust in druge ugodnosti. Status je podrobneje opredeljen, ker je v
razmerju do uporabnikov predstavnik javnih pooblastil. Je oblastna oseba in ta razmerja se
urejajo v zakonu.
ZMANJŠATI STROŠKE JAVNIH ZA 70 %
POVEČATI GOSPODARSTVO IN PRODUKCIJO ZA 80 %
POVEČATI MEDNARONO MENJAVO IN SPROSTITI TRG ..
S KATERIM DENARJEM JE PA KUPLJENA POSTONJSKA JAMA ? NIKOGAR NE ZANIMA ?
IZ ZLOČINA V ZLOČIN IN ZA CENO SOCIALNEGA MIRU SE KUPUJE JAVNI SEKTOR.
VO
MOGOČE JE POTREBNO NOVO VODSTVO DRŽAVE SLOVENIJE.
POSLEDNJA SLOVENKA
p.s. to pisanje lahko tudi uporabite za plonk pri izpitu za javno upravo ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar