Vedno sem se spraševal, zakaj je Aspartam dovoljen, kljub temu, da se o njem veliko govori, da je strupen.
Pogled na znanost in na tiste, ki bi bili radi pomembni s prodajo megle;)
Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester. Dodajajo ga približno 6000 živilom, predvsem dietnim brezalkoholnim pijačam. Najdemo ga tudi v žvečilnih gumijih brez sladkorja, bonbonih in v nekaterih žvečljivih vitaminskih nadomestkih. Aspartam ni primeren za kuhanje in peko, saj se pri visokih temperaturah razgradi in izgubi sladkost. V evropskem sistemu označevanja aditivov s števili E ima kodo E951.
Glavne sestavine so asparaginska kislina (40%), fenilalanin (50%) in metanol (10%). Še posebej problematičen je metanol, ki je smrtno nevaren strup.
Pri segrevanju aspartama nad 30C se tvori prosti metanol, ki lahko povzroči zastrupitev.
Če spiješ liter šmarnice, boš v sebe dobil cca 100g metanola
Kaj še pravi znanost o škodljivosti aspartama za možgane
Aspartam pri ljudeh, ki imajo dedno bolezen imenovano fenilketonurija, kjer primanjkuje določenega encima, ki spreminja aminokislino fenilalanin v aminokislino tirozin (ki torej pomaga pri presnovi aminokisline fenilalanin). Zato se aminokislina fenilalanin kopiči v možganih, to povzroča poškodbe možgan in celo umsko zaostalost.
Pri uživanju aspartama, katerega sestavni del je tudi aminokislina fenilalanin, se zato še dodatno v telesu kopiči omenjena aminokislina, kar za bolnike s fenilketonurijo nikakor ni priporočljivo. Zato morajo imeti živila z dodatkom aspartama, to posebej označeno v smislu: vsebuje fenilalanin.
Torej je škodljiv bolnikom z dedno boleznijo, kot je na primer tudi hemofilija
Kaj pa pravi Aleš Babič
Neodvisen svetovalec potrošnikom
Aspartam - sladki strup
Najbrž niste pričakovali, da je vaš jutranji jogurt lahko vaš največji sovražnik. Ali pa, da kilam prijazna dietna pijača le ni tako prijazna do vas. Razvpita industrija namreč že lep čas prikriva zaskrbljujoče rezultate raziskav vpliva aspartama na naše zdravje.
Le-ta namreč vsebuje 10% metanola, ki je lahko smrten že v dozi dveh čajnih žličk, saj se v telesu pretvori v formaldehid in mravljično kislino. V aspartamu prav tako najdemo fenilalanin in aspartamsko kislino, ki se sicer v kombinaciji z aminokislinami postopno razgradita, v tej sestavi pa hitro prideta do centralnega živčnega sistema v nenormalno visokih koncentracijah ter tako preveč stimulirata možganske celice, ki lahko posledično tudi odmrejo. Aspartam uničuje spolno slo in
povečuje težave s spolnostjo, ovira razvoj zarodka, povzroča splave in prirojene napake, povzroča migrene, multiplo sklerozo, diabetes, alzheimerjevo bolezen in tumorje. Ko se količina fenilalanina v krvi nosečnice dvigne 5-kratno, plod utrpi 10% zmanjšanje IQ-ja.
Napačno pa je tudi mišljenje, da aspartam pomaga pri izgubi teže. Kljub temu, da gre za t.i. dietični dodatek prehrani, fenilalanin v aspartamu zavira nastajanje serotonina, spojine, ki med drugim regulira sitost. Strokovnjaki tako povezujejo problem povečanega števila predebelih ljudi po letu 1980 z istočasnim pojavom >dietnih< izdelkov z aspartamom. London Evening Standard je leta 2005 poročal o ljudeh na kliniki, ki so bili na robu norosti zaradi nespečnosti, tesnobe in težav z razmišljanjem, vendar se jim je stanje po prenehanju uživanja aspartama čudežno izboljšalo.
Raziskave leta 1994 na Harvadu pa so dietno sodo povezale z zlomi kosti pri 14-letnih dekletih. Vodnik po dodatkih v živilih, ki ga je izdal Northern Allergy Centre iz Avstralije, pod imenom aspartam navaja zgolj: >Aspartam ima preveč škodljivih učinkov, da bi jih naštevali v tem
seznamu!<.
Največji vnos metanola v telo naj ne bi presegel 7,8mg na dan. En liter pijače, ki je oslajena z aspartamom, pa vsebuje okoli 56mg metanola. Tako ljudje, ki uživajo več aspartamskih izdelkov, v telo vnesejo 250mg etanola dnevno, kar 32-krat presega priporočeno mejo.
Aspartam pa si je zagotovil mesto v naši vsakodnevni prehrani z veliko pomočjo korupcije prehrambenih gigantov. Leta 1996 je bilo analiziranih 164 študij, od katerih jih je 74 podprla aspartamska industrija, 90 pa je bilo neodvisnih. Od slednjih je 83 navedlo eno ali več težav z aspartamom. Kar 6 od preostalih 7 raziskav, ki niso našle nobenih težav, pa je bilo vodenih s strani aspartamske industrije.
Aspartam najdemo v praktično vseh izdelkih z napisom >brez sladkorja<, predvsem v žvečilnih gumijih, dietnih pijačah, lahkih jogurtih ipd.
Aspartam je umetno sladilo, ki se dodaja mnogim napitkom (dietne pijače) in jedem (jogurti) in sladkarijam (bomboni, žvečilni gumiji). Kljub izjemno široki uporabi v sodobni prehrani povzroča zaskrbljujoče simptome, od izgube spomina, pa vse do tumorja na možganih. FDA (ameriška uprava za hrano in zdravila), ga je odobrila kot >varen< dodatek hrani, toda v resnici je aspartam ena izmed najnevarnejših snovi, ki jo mešajo v hrano nepoučene javnosti.
Aspartam je strokovno ime za umetni sladkor, znan tudi pod zaščitenimi imeni NutraSweet, Equal, Spoonful, Equal-Measure itd. Odkrili so ga po naključju leta 1965, ko je James Schlatter, kemik družbe G. D. Searle, testiral neko zdravilo proti čiru na želodcu.
Leta 1981 je bil aspartam odobren za uporabo v hrani, za sladkanje gaziranih pijač pa leta 1983. Leta 1985 je družba Monsanto kupila družbo G. D. Searle, ki jo je potem razdelila na dve samostojni
hčerinski družbi, Searle Pharmaceuticals in NutraSweet Company.
Aspartam je kriv za več kot 75 odstotkov negativnih reakcij na živilske aditive, ki jih prijavljajo na FDA. Mnoge izmed teh reakcij so zelo resne, med njimi epileptični napadi in smrt, kot je mogoče
prebrati že februarja 1994 v poročilu ameriškega ministrstva zdravja in socialnih služb.
Med 90 različnimi dokumentiranimi simptomi zaradi aspartama, ki so navedeni v tem poročilu, so glavoboli in migrene, vrtoglavica, izguba zavesti, slabost, otrplost, krči v mišicah, povečanje teže, kožni izpuščaj, depresija, utrujenost, razdražljivost, pospešeno delovanje srca, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave z dihanjem, napadi panike, motnje v govoru, izguba okusa, brenčanje v ušesih, vrtoglavica, oteženo pomnjenje in bolečine v sklepih.
Znanstveniki, ki so proučevali stranske učinke aspartama, ugotavljajo, da uživanje tega sredstva lahko povzroči, spodbudi ali poslabša kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza,
epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, duševna zaostalost, limfom, deformacije pri novorojenčkih, bolečine v mišicah in diabetes.
Glavne sestavine aspartama so: aspartinska kislina (40%), fenilalanin (50%) in metanol (10%). Še posebej problematičen je metanol, ki je smrtno nevaren strup. Pri segrevanju aspartama nad 30 stopinj Celzija se tvori prosti metanol, ki lahko povzroči zastrupitev.
In še priporočilo za konec - ko boste naslednjič kupili kakšen proizvod, na katerem piše z velikimi črkami (BREZ SLADKORJA!), si poglejte droben tekst na etiketi. Če bo na njej pisalo, da vsebuje
aspartam, potem se igrate s svojim zdravjem in zdravjem vaših otrok. Zato dvakrat premislite, kaj boste storili, ko vas bo vaš malček naslednjič prosil za žvečilni gumi brez sladkorja .
P.S. Monsantov patent za aspartam bo kmalu potekel, kar pomeni, da bo omenjeno umetno sladilo še bolj na široko zastopano v živilih. Sicer pa je Monsanto že patentiral nov izdelek - Neotame, ki je desetkrat močnejši od aspartama in precej bolj škodljiv.
P.P.S. Mimogrede, v ZDA živilsko - farmacevtski lobi intenzivno dela na tem, da aspartama ne bi bilo več obvezno navesti v deklaracijah na živilih, kar pomeni, da v tem primeru sploh ne bi mogli vedeti, da določeno živilo vsebuje aspartam.
ZAKLJUČEK:
- Brez kakega velikega računanja se vidi, bi morali dati na 1 kilogram hrane 1 kg Aspartama, da bi vase dobili približno toliko metanola, kakor, če spiješ 1 liter šmarnice.
- "V možganih se kopiči" samo bolnikom z dedno boleznijo fenilketonurijo. Kopiči se ne Aspartman, temveč fenilalanin, ker nekomu manjka gen
- Toliko o "znanstvenikih" srbskega porekla, da ne se ne spotaknem še ob kake druge traparije, ki nam jih prodajajo kot skrb za potrošnike:)
