petek, 25. september 2009

Savudrija





Pred časom mi je veliki slovenski domoljub Joško Joras vzdignil tlak, ko je kot domačin povedal, da je TO med vojno dobila ukaz, da se umakne iz Savudrije. Tlak se mi namreč ni vzdignil zaradi Joška Jorasa. Tistih časov se zelo dobro spomnim, bolje rečeno dogodke tistih časov.

Že pred časom sem dobil v roke pisanje o Savudriji z naslovom Piranski zaliv je lahko samo piranski, častivrednega avtorja Berta Pribca. V njem lepo dokaže, da je bila Savudrija 18. marca 1893 z pogodbo podarjena piranski občini!

Naj podam samo nekaj stavkov istoimenega častivrednega avtorja:

Savudrija in meje občin

Da drži blokado Hrvaške, dokler ta ne pride k pameti, ne glede na kaj bo Evropska
skupnost rekla. Tako so storili na primer Danci, ko niso hoteli Nemcem dati pravic do
svoje zemlje.

Treba je brezkompromisno vztrajati pri Londonskem memorandumu iz leta 1954, ki je mednarodno veljaven in obvezujoč pravni akt. Ta izrecno zahteva, da se meje občin v Istri z delitvijo ozemlja na nove republike ne smejo menjati. Kot vemo, so k občini Piran vedno spadali Kaštel, Marija na Krasu, Savudrija in zaselki ob njih.

Savudrija in meje držav

Zadnje tedne pa sem iz verodostojnega vira tu na Koprskem zvedel, da se nam je še enkrat ponudila prilika, da bi se vsaj nekoliko popravila ta godlja s piransko občino, spet takoj ob osamosvajanju 1991. leta.

Tu ne govorim o nekih kombijih polnih mark za hrvaško orožje, ki so romali v Kočevsko reko, namesto, da bi nam za plačilo bila priznana slovenska meja na Mirni.
Več o Savudriji in mejah si lahko preberete TUKAJ!
Sedaj pa na začetek! Ko je jugoslovanska (srbohrvaška) armada prodirala proti Sloveniji, je nemška obveščevalna služba namignila našim, da naj TO vkoraka v Reko! Zakaj?

Našim, ne morem drugače reči kot, teletom ali pa skrajnim pokvarjencem, je pojem Rimskega prava, na katerem temelji vso pravo, tudi mednarodno, tuj pojem Occupatio (okupacija). Na hitro povedano: »Kdor prvi pride na katero ozemlje in ga zasede je njegovo.« Zaradi tega pa Hrvati vztrajajo na rešitvi problema meje na podlagi mednarodnega prava!

Savudrija in ne samo Savudrija tudi ostali deli okupiranega slovenskega ozemlja, ne morejo biti predmet pogajanj o vstopu Hrvaške v EU. Vstop Hrvaške je mogoč samo na podlagi izpolnjenih slovenskih zahtev po vrnitvi vseh okupiranih slovenskih ozemelj.

ponedeljek, 13. julij 2009

Priimek

Primer genocida nad slovenskim narodom

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04,
34/04, 62/06), 13. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil
objavljen dne 8.11.2008 v časopisu Dnevnik, ter na podlagi sklepa 46. seje Nadzornega sveta
Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana z dne 8.7.2009
o b j a v l j a
PREDNOSTNI LISTI
ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Oblikovani sta dve ločeni prednostni listi:
- lista A za udeležence/ke, ki glede na dohodek gospodinjstva po 9. členu Pravilnika o
dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci/ke za plačilo lastne udeležbe in
varščine
in
- lista B za udeležence/ke, ki so glede na dohodek gospodinjstva zavezani/e plačati lastno
udeležbo in varščino za dodeljeno stanovanje.
Na listi A se dodeli 237 stanovanj po naslednji razdelitvi:
- 174 stanovanj za udeležence/ke iz prve skupine, ki so dosegli/e nad vključno 570 točk
– lista A1;
- 59 stanovanj za udeležence/ke, ki so dosegli/e nad vključno 455 točk – lista A2;
- 4 stanovanja za udeležence/ke, ki so dosegli/e nad vključno 440 točk – lista A3.
Na listi B se dodeli 108 stanovanj po naslednji razdelitvi:
- 90 stanovanj za udeležence/ke, ki so dosegli/e nad vključno 430 točk – lista B1;
- 17 stanovanj za udeležence/ke, ki so dosegli/e nad vključno 450 točk – lista B2;
- 1 stanovanje za udeleženko, ki je dosegla nad vključno 340 točk – lista B3.
Pravico do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem niso pridobili vsi tisti upravičenci, ki so
dosegli manjše število točk od navedenih.
LISTA A1
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1 OMEROVIĆ ELVIS 930
2 BAJRIĆ SEIDO 920
3 VASILJEVIČ DANIJELA 880
4 OSMANOVIĆ ELVISA 830
5 STRELEC KSENIJA 830
6 BABŠEK SANDRA 830
7 LEKŠE MARJANCA 820
8 VIŠIĆ GROZDANA 750
9 ZOGOVIĆ ALEKSANDAR 730
10 NANIĆ EDISA 730
11 STIPLOŠEK SANDRA 730
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
12 KADRIJA MERDITA 725
13 SMAKAJ SABINA 720
14 LIČINA ANA MARIJA 720
15 SALETOVIĆ ERMINA 710
16 MOLIČAJ EDIN 710
17 SMLATIĆ EMIRA 710
18 WEBER TARA 710
19 ŠABOTIĆ ASMIR 710
20 ČUBRILOVIĆ MILANA 705
21 SVETEC SEVER MOJCA 700
22 KRDŽALIĆ ZINAJDA 690
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
23 HANDANOVIĆ DŽEMILA 690
24 SEJFULOV ERVIZA 690
25 MOLČEVSKI TOMČO 685
26 VILTUŽNIK NICOLETA 680
27 KUKAVICA ESAD 680
28 SIMŠIČ ROK 675
29 MUMINHODŽIĆ ZLATAN 670
30 CVELBAR MAŠA MARUŠA 670
31 MULIQAJ XHEVDET 670
32 HODŽIĆ MEHIDA 670
33 ILEK ANDREJ 670
34 PINTOLLI HAMDI 670
35 VOGRIN VESNA 665
36 JOŠIĆ BILJANA 665
37 POPOVIĆ MAJA 660
38 KLEMENČIČ MATEJKA 660
39 ĆORALIĆ KAMILI ANITA 660
40 NENADOVIĆ SLAVKA 660
41 MESARIĆ dURdICA 660
42 ŠTRUKELJ VERONIKA 660
43 KTHIRI SAJMA 655
44 MURATOVIĆ FEHIM 655
45 MUHERINA ELVIRA 650
46 AJANOVIĆ ERVIN 650
47 FABIANI IRENA 650
48 REKIĆ ŠPELA 650
49 CVETKO TEREZIJA 650
50 BIBEROVIĆ JASMINA 650
51 VERHOVŠEK PAVLINA 650
52 LJUBOJEVIĆ GORAN 645
53 ĆUFUROVIĆ SAFET 645
54 MUŠIČ MARJANCA 640
55 DENAC dURdICA 640
56 LLUGOLLI DIJANA 640
57 LESKOVEC NEVENKA 640
58 GREGORIČ SIMONA 640
59 KOŠTIĆ HASE 640
60 JUVAN MAJA 640
61 JASHARI SAMI 640
62 BERGANT LILIJANA 630
63 UNOFREJŠČUK ANKICA 630
64 ZEGGAI NATALIJA 630
65 MIRKOVIĆ DIVNA 630
66 OMEROVIĆ SEVDALIJA 630
67 ŠAHINOVIĆ ASIM 630
68 LJUBIJANKIĆ HUSEIN 630
69 SELAN JANEŽIČ SABINA 620
70 VUČIĆ ALEKSANDRA 620
71 ABRAM ANDREJA 620
72 OSTERC EMANUELA 620
73 MITROVIĆ GORAN 620
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
74 SOLAKOVIĆ ALMA 620
75 TATIĆ RADOJKA 620
76 MIDŽAN TEHVID 620
77 MUHADŽIĆ ANITA 610
78 SVETEK IRENA 610
79 VOGRIČ NKOLE TEA 610
80 NIKQ LISE 610
81 HRŠAK TANJA 610
82 DILJI SABINA 610
83 PROŠIĆ ZLATA 610
84 OGREŠEVIĆ SEAD 610
85 LAZIĆ MARICA 610
86 PLAHUTA TATJANA 610
87 XHELOVCI ARSIM 610
88 ANTOLOVIĆ IVANA 610
89 DOBRINJANIN KATJA 605
90 HLADKY TURK LEA 600
91 ALIHODŽIĆ REZIJA 600
92 PETROVIĆ BORIS 600
93 SIMEUNOVIĆ LJILJANA 600
94 UHAN HREN DARJA 600
95 SILIĆ SAMIRA 600
96 PAJOVIĆ KATA 600
97 JAUK RENATA 600
98 ČOSOVIĆ EMINA 600
99 BRKIĆ SADETA 600
100 KERANOVIĆ KASIM 600
101 DUŠEJ MIHAELA 600
102 REDŽIĆ RIFAT 600
103 KRZNAR JOŠKO 600
104 AVDI IMER 600
105 BYTYQI RAME 600
106 MAČEFAT INGRID 600
107 JOVANOVIĆ DARJA 595
108 AJETI DIJANA 595
109 PRELIĆ GORDANA 595
110 KONDIĆ ŽELJKA 595
111 TERŠEK DAMJAN 590
112 KALUŽA KSENJA 590
113 PRIMC ANJA 590
114 BEGANOVIĆ BRUSLI 590
115 MAČUŽIĆ ANDREJA 590
116 JOKANOVIČ BOŽANA ŽANA 590
117 ŠARČEVIĆ SAJDA 590
118 JOVIĆ DANIJELA 590
119 BOŽIĆ LILJANA 590
120 FILIPOVIĆ ILINKA 590
121 MUJAKIĆ SEMIRA 590
122 ŠTEFANČIČ MARIJA 590
123 MARKOVIĆ DIVNA 590
124 ŠEME HEDVIGA 590
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
125 VELIQ SYLA 590
126 MAŠINOVIĆ VAHID 590
127 HERCELJ BRANKA 590
128 MIKLAVIČ SAŠA 585
129 HUREMOVIĆ FATA 585
130 DAUTOVIĆ EMRIĆ ADELA 585
131 TKALEC SREČKO 585
132 STOKIĆ GORDANA 585
133 PROŠIĆ JANA 580
134 MATUHA ROBERT 580
135 AŠIČ LJILJANA 580
136 LAZIĆ MARIJA 580
137 JEREMIĆ DRAŽEN 580
138 OSMANKIĆ EMINA 580
139 HEBERLE DUŠANKA 580
140 dUKIĆ BOSILJKA 580
141 DURMIĆ NIHADA 580
142 dOŠANOVIĆ BOŠKO 580
143 BEGANOVIĆ NEDŽAD 580
144 SUKA ŠERIF 580
145 ŽABIČ MILAN 575
146 DEMIROVIĆ DRAGANA 575
147 BACIĆ MILIĆ 575
148 MLINARIČ SANDI 575
149 KOVAČ NIKOLINA 575
150 ZORIĆ MIRELA 570
151 POJE HELENA 570
152 ABDIĆ JASMINA 570
153 PETROVIĆ ANITA 570
154 BEGANOVIĆ KAJTEZOVIĆ
ALMIRA
570
155 AŠIČ ALENKA 570
156 MAKSIMOVIĆ DANICA 570
157 RUSIĆ HAJRIJA 570
158 VEGEL MAJDA 570
159 DŽABIĆ SVETLANA 570
160 ANTANASOVIĆ SANDRA 570
161 GAŠPARIĆ TAMARA 570
162 KRMELJ ANDREJA 570
163 PILKO TATJANA 570
164 TRČEK JASNA 570
165 KAR MELITA 570
166 VOŠTIĆ NEVENKA 570
167 KRALJ SONJA 570
168 RADIN MARIJA 570
169 RAC ZDENKA 570
170 KIČIN ZUMRA 570
171 MIKIČ SLAVICA 570
172 NUMANOVIĆ MEHMED 570
173 XHELLOVCI ARBEN 570
174 NUHANOVIĆ MUHAMED 570
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
175 VRANJEŠ SVJETLANA 565
176 IVANOVIĆ BRANKO 565
177 BREZNIK FELICIJAN 565
178 JAGER MARJANCA 565
179 MEŠINOVIĆ MIRJANA 565
180 DALJEVIĆ RADA 565
181 MALIQAJ HABIB 565
182 MEMIŠEVIĆ ALENKA 560
183 LIŠINOVIĆ MIRZAK 560
184 ASANOSKI MATEJA 560
185 TAKAJ ABAZ ELVIRA 560
186 FIŠTROVIČ SILVANA 560
187 POJE JANEZ 560
188 ABAZ DŽEVAT 560
189 FLISAR IRENA 560
190 MEDIĆ DUŠANKA 560
191 SMAJLOVIĆ TATLE 560
192 MIJIĆ SVJETLANA 560
193 DJURDJEVIĆ NEDELJKA 560
194 STRMLJAN KATICA 560
195 JEREB JANEZ KAREL 560
196 MAHMIĆ ILFAD 560
197 HUSEINOVIĆ RASIMA 560
198 HRVATIN ROK 560
199 AHMETOVIĆ SANELA 560
200 WOLF BARBARA 555
201 KLEPIĆ RANKA 555
202 SAVIĆ CVIJA 555
203 LIŠIĆ SANELA 555
204 ČAVALIĆ ENES 555
205 TONIN PATRICIA 550
206 ŠKORO BABIĆ AIDA 550
207 LAVRIČ IRENA 550
208 JOCINGER DŽELALAGIĆ
ELIZABETA ELLENA
550
209 RAČKI MARJANCA 550
210 ZAKOVŠEK BARBARA 550
211 MILAVEC LEON 550
212 IMAMOVIĆ NESIHA 550
213 PREDALIČ MATEJA 550
214 STEVOSKA RADA 550
215 GOGIĆ NEVENKA 550
216 ROLJIĆ MARKO 550
217 MUHAMEDAGIĆ HASEDA 550
218 MURIĆ SMLATIĆ ŠEMSA 550
219 MILOŠEVIĆ RAHIMA 550
220 HADŽIĆ RAHMANE 550
221 KRPAN TATJANA 550
222 ALIĆ MILICA 550
223 OVEN MARIJA 550
224 JUS VOJKO 545
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
225 MAJSTOROVIĆ BOJANA 545
226 ŠIMIĆ SLAdANA 545
227 SADIKOVIĆ NERMINA 545
228 RESNIK TREVEN ERIKA 545
229 HODŽIĆ SABAHETA 545
230 VUKSANOVIĆ MAJA 545
231 BAŠIĆ SEFIJA 545
232 HOXHA XHAVIT 545
233 KORAĆ MUHAREM 545
234 MAKSIMOVIĆ MIROSLAV 540
235 REDŽIĆ SENAD 540
236 IKANOVIĆ ALMIR 540
237 HORVAT DARKO 540
238 ŠULC PETER 540
239 GARTNER ŠIŠKA LIDIJA 540
240 BEZELJAK MATEJKA 540
241 VUJČIĆ ZORICA 540
242 PETEK MILENA 540
243 VAUPOTIČ SLAVKO 540
244 DERVIĆ NURIJA 540
245 ŽIVANOVIĆ DRAGAN 540
246 DJURIĆ RADOJKA 540
247 ALIŠIČ SUZANA 540
248 JAZBEC POLONCA 540
249 KESAR DRAGANA 540
250 ŠKUFCA MOJCA 540
251 ZAJEC VALERIJA 540
252 PALAČKOVIĆ STANKO 540
253 ŠABIĆ SANELA 540
254 TABAKOVIĆ HAKIJA 540
255 JASHARI RIFAT 540
256 GALE MOJCA 540
257 STJEPANOVIĆ MARJANA 535
258 KALŠEK VESNA 535
259 LJUBIJANKIĆ MIRZETA 535
260 SIRAR LARISA 535
261 KNEŽEVIĆ DRAGICA 535
262 ZAVEC REGINA 535
263 ŠPANIĆ RADOSLAVKA 535
264 BURZIĆ NIJAZ 535
265 KAVAŠ KATARINA 535
266 NADJ DRAGAN 530
267 JURKOVIĆ DEJAN 530
268 MILETIĆ DANIJELA 530
269 KOGOVŠEK AJDA 530
270 ŠEBEZ MIROSLAV 530
271 GREGORINČIČ BENJAMIN 530
272 STARMAN HELENA 530
273 ŽIDOV FRANJO 530
274 HRISTOVA JELKA 530
275 KOŠAK BLUMER 530
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
STANISLAVA
276 ZAHIROVIĆ ZUHDIJA 530
277 BEĆIREVIĆ ŠAHA 530
278 HARBAŠ HASEDA 530
279 KAZAFEROVIĆ IFET 530
280 BEGIĆ ERNA 525
281 VELJKOVIĆ TEŠIĆ TANJA 525
282 KRESLIN KATJA 525
283 MIĆIĆ BRANISLAVKA 525
284 MARIČ SREČKO 525
285 BANJAC BILJANA 525
286 JAKIĆ KRISTINA 525
287 KAJTEZOVIĆ ISMETA 525
288 ZVIZDALO LJILJANA 525
289 TOMAŽIČ ANDREJA 525
290 DESTANI BEKIM 525
291 ŠTENTA BARICA 525
292 MAZREKAJ REFKI 525
293 OSREDKAR DEJAN 520
294 BEGANOVIĆ KADIFA 520
295 HOZIĆ IRENA 520
296 FILIPIĆ KRISTINA 520
297 KORDIŠ NATAŠA 520
298 MAJETIĆ DIJANA 520
299 RAMIĆ FIKRETA 520
300 PARATUŠIĆ LAID 520
301 KOŠIR DUNJA 520
302 BABIĆ MILENKA 520
303 DRLJAČA SANDI 520
304 SILI ALEN 520
305 OSMANOVIĆ MEVLIDA 520
306 ŽERJAL SAŠA 520
307 ANIČIĆ ZORAN 520
308 SPASOJEVIĆ MIRJANA 520
309 REDŽIĆ AJŠA 520
310 SIMONOVIĆ SLOBODANKA 520
311 PETROVIĆ DRAGAN 520
312 PANČIĆ LAZARKA 520
313 ROŽANC TANJA 520
314 JAKOŠ MARIJA 520
315 RAČINOVIĆ HANKA 520
316 SOBOČAN BRIGITA 520
317 STRAJNAR PRIMOŽ 520
318 LIVAKOVIĆ MUHAMED 520
319 SIJAMHODŽIĆ MINA 520
320 DJELOVCI AZIZ 520
321 FERČEJ SEJDINOSKI MAJA 515
322 KRŽIŠNIK SLAVICA TYARA 515
323 ČERNIGOJ MARTINA 515
324 ALOUI NATAŠA 515
325 KULENOVIĆ ALEŠ 515
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
326 TALIĆ SENADA 515
327 dEDOVIĆ FERIDA 515
328 SOTLAR DARJA 515
329 LAVRIČ GORDANA 515
330 ČUČNIK RENATA 515
331 MAKARIN SIMONA 510
332 JOKIĆ DRAGO 510
333 PŠENIČNIK BARBARA 510
334 DEBELEC GÖTHE BARBARA 510
335 PACHER MATJAŽ 510
336 PUST MATEJ 510
337 KOJIĆ AMIRA 510
338 PEČENIK TINA 510
339 KOLAR JOŽICA 510
340 BUGARINOVIĆ GROZDA 510
341 MARKOVIĆ BERIĆ NADA 510
342 GLAVINA IVICA 510
343 MATIĆ LJILJANA 510
344 ABRAMOVIĆ MARIJAN 510
345 DURIĆ SELMA 510
346 AHMETAJ HAJRULLAH 510
347 DERVIĆ SEFIJA 510
348 BUKUROV DIJANA 505
349 VIDRGAR KATJA 505
350 RAMA FLURIJA 505
351 ŠKRABA MATEJA 505
352 ŽELEZNIK DAMJANA 505
353 HAFNER SUZANA 505
354 BOJIĆ DUŠKA 505
355 VIDRAJZ KATJA 500
356 PIVK KLEMEN 500
357 PONGRAC VERONIKA 500
358 BEĆIĆ EMINA 500
359 ZUKIĆ NATAŠA 500
360 ELEZOVIĆ KARMEN 500
361 SNOJ DAVID 500
362 KUDRA GORAN 500
363 DURAKOVIĆ ELMIRA 500
364 ŠVAJGER VIOLETA 500
365 KARADŽIĆ ALISA 500
366 DRAGAŠ ERŽEN POLONCA 500
367 ANGELOVA LENČE 500
368 RABOVJANOVIĆ RUMICA 500
369 RAČIĆ ZEMINA 500
370 VUČAK MARIJA 500
371 ABAZOVSKI DAVID 500
372 ABDIJANOVIĆ MEHO 500
373 KOS SAFET 500
374 PANDŽA VESNA 500
375 STOIMENOVSKA NATKA 500
376 TEKAVČIČ ANDREJA 500
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
377 ŽEŽELJ SANDRA 500
378 MIHAJLOVIĆ SANDRA 495
379 RAMIĆ AMRA 495
380 ŠAKOTIĆ SREČKO 495
381 MILJEVIĆ LINDA 495
382 MALINIĆ AMELA 495
383 PROŠIĆ FIKRET 495
384 PETKOVIĆ ZORAN 495
385 ZAVEC DANIJEL 495
386 MIHAJLOVIĆ MILADIN 495
387 ROŠKAR SVJETLANA 490
388 VODUŠEK SEBASTJAN 490
389 MUROVEC KARLA 490
390 TURK BARBARA 490
391 POTEKO MARKO 490
392 DŽEKA NATAŠA 490
393 ZOGOVIĆ IRENA 490
394 ADEMOVIČ NATAŠA 490
395 HAMZA ANTONIJA 490
396 CINDRIĆ SONJA 490
397 PETROVIĆ DALIBORKA 490
398 DIMNIK MATEJA 490
399 KOPČAVAR NINA 490
400 SLIVNIKER JASNA 490
401 BERZIN ALENKA 490
402 KLOPČIČ LANA 490
403 PAVLOVIĆ MILORAD 490
404 MLADENOVIĆ NADICA 490
405 TASEVA TAŠKA 490
406 RIKIĆ ANGELINA 490
407 VINCEK DARJA 490
408 KADIĆ HIMZIJA 490
409 HAMULIĆ ASIM 490
410 BAJREKTAREVIĆ REMZIJA 490
411 HUDIN JAKOB 490
412 ĆIRIĆ JOVANKA 490
413 BEGULIĆ ŠEMSADA 490
414 JOVIĆ BORISLAVKA 490
415 OSMANČEVIĆ MERSIHA 490
416 PAJSAR VLADIMIRA 490
417 CESAR NATALIJA 490
418 KOVAČEVIĆ JASMINA 490
419 SMAJLOVIĆ SANDA 485
420 HASANAGIĆ DAMJAN 485
421 ŽIVANIĆ KSENIJA 485
422 DALIPOSKI MAJA 485
423 ČUBRLO RANKA 485
424 PAUNOVIĆ SENADA 485
425 JAŠARI PRETNAR MINIRA 485
426 TRUBIĆ MIRA 485
427 ŠUJAK ELJIFA 485
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
428 BYTYQI SADIK 485
429 MAZREKU NUHI 485
430 ABDIĆ EDINA 485
431 ČVRGIĆ SNEŽANA 480
432 BOŽIČKOVIĆ DRAGO 480
433 KOSTIĆ SANJA 480
434 VARKAŠ MARIO 480
435 TODOROVIĆ VELJKO 480
436 PUMPALOVIĆ DRAGAN 480
437 BANFIČ SANDI 480
438 MEŠIČ BRANE 480
439 EMERŠIČ ŠPELA 480
440 SAJKO ANA 480
441 FILIPIČ EVA 480
442 MIŠKOVIĆ IGOR 480
443 BRKIĆ SANELA 480
444 MURN MARKO 480
445 KOCA JAŠAR 480
446 JAVORNIK TANJA 480
447 RIZVANOVIĆ DENISA 480
448 GUBERAC MARINKO 480
449 KRANJČEC NATAŠA 480
450 LINDTNER TJAŠA 480
451 GAJANOVIĆ DEJAN 480
452 STRLE JASNA 480
453 RUPNIK DEJAN 480
454 RAMIĆ EDINA 480
455 VIDIĆ MIRJANA 480
456 VIDRIH POLONCA 480
457 UTJEŠANOVIĆ HELENA 480
458 BOLTE BARBARA 480
459 BRGLEZ MILICA 480
460 KOSTIĆ SLOBODANKA 480
461 HASANIĆ EDIN 480
462 TRUPKOVIČ VESNA 480
463 ANTOLAŠIČ MIRA 480
464 GRUBEŠIĆ OSTOJA 480
465 GEIGER ANTON 480
466 BAUK BRANKICA 480
467 KOS MARKO 480
468 TAKAJ SABEDIN 480
469 SIVČEVIĆ NUSRET 480
470 ŠPAROVEC JASMINA 480
471 REDŽIĆ ASMIRA 480
472 KOVAČEVIĆ SUAD 480
473 ALDŽIĆ SADIKA 475
474 SUNARIĆ SNEŽANA 475
475 MIKIĆ DARJAN 475
476 ZELENJAK BLANKA 475
477 MILJEVIĆ STOLA 475
478 PETEK ANDREJKA 475
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
479 HODŽIĆ HILMO 475
480 MUJAKIĆ AGNESA 475
481 UDOVIČIĆ MIRJANA 470
482 MURTIĆ DRAŽENA 470
483 KOJIĆ ZERINA 470
484 RIBIČ GABRIJELA 470
485 UZELAC IGOR 470
486 KEREZOVIĆ DRAGICA 470
487 BOTONJIĆ HASIJA 470
488 VIRJANOVIĆ ZORICA 470
489 JERANT MARTA 470
490 ALAGIĆ EMINA 470
491 BULIĆ MIRJANA 470
492 dURdEVIĆ VALENTINA 470
493 MERHAR PETRA 470
494 MILOVANOVIĆ SNEŽANA 470
495 TRČEK LEA JANA 470
496 ŽUPEVEC URŠULA 470
497 SALDUM ALEKSANDAR 470
498 MUKOVIĆ ELVIRA 470
499 SRHOJ DEJAN 470
500 HORVAT MARIJANA 470
501 CANKAR ANA 470
502 BOTONJIĆ SEJMA 470
503 MUHIĆ SENADE 470
504 DEREANI DUŠAN 470
505 TROBEC TATJANA 470
506 BRAKIĆ NASIHA 470
507 MARINIĆ DRAGAN 470
508 STEINER DRAGICA 470
509 ŠINKOVEC JASMINA 470
510 PODVORNIK ALHADI MARGIT 470
511 DERVIĆ SAMIR 470
512 TOPALOVIĆ SEJAD 470
513 FAZLIĆ FEHIM 470
514 JAMBROVIĆ GORDANA 470
515 GAVEZ DARKO 470
516 SOLAKOVIĆ VAHIDA 470
517 MUSTAFIĆ SEJFULAH 470
518 ŠLEBIČ MONIKA 470
519 VILIĆ GORINA 470
520 VIRŠČEK MOJCA 465
521 SIMONOVIĆ NEBOJŠA 465
522 ŠAĆIROVIĆ ELVIS 465
523 LISJAK BOJAN 465
524 DAKIĆ MARKO 465
525 DOJČINOVIĆ ZORAN 465
526 MUSTEDANAGIĆ SUVAD 465
527 ANTOLOVIĆ JELKA 465
528 DELIĆ GOSPA 465
529 IZAIRI DAŠURIJA 465
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
530 DRESH ALBION 460
531 PLEJNŠEK MOJCA 460
532 BOŠNJAK SANELA 460
533 LJUBENOVIĆ SAŠA 460
534 GOLOBIČ ANDJA 460
535 BITENC MIRIAM 460
536 JAN KSENIJA 460
537 KEKIĆ SUZANA 460
538 SPRAGER ROMANA 460
539 OVIJAČ MOJCA 460
540 TRIČKOVIĆ SANDRO 460
541 MEDEN PETRA 460
542 JOVIĆ DANIJELA 460
543 TIRIĆ FADIL 460
544 ŽAGAR SAŠA 460
545 BOSNIĆ HAFEZA 460
546 BOROVNICA STANA 460
547 ZUPANČIČ SIMONA 460
548 ANUŠIČ IRENA 460
549 VIDOVIĆ DRAGICA 460
550 VIDIC JANJA 460
551 DRAŽIL ALENKA 460
552 SNOJ KLEMEN 460
553 KRSTIĆ ALJA 460
554 ĆATIĆ OMER 460
555 GAJIĆ MARA 460
556 BRATKOVIC DANIELA 460
557 JAKOLIČ ANDREJ 460
558 ŠMID MILENA 460
559 RISOVIĆ EDINA 460
560 JERMANČIČ SANJA 460
561 PIŽENT SUHADOLC ŽENJA 460
562 MRZELJ IRMA 460
563 KRLIČEVIĆ FAHRIJA 460
564 QORRAJ BAJRAM 460
565 KAMBERI DŽEZMI 460
566 SHALA DALIP 460
567 CAPRAROIU GEORGETA 460
568 BAJRAKTARI HASAN 460
569 MURATOVIĆ ELVISA 455
570 SULJEVIĆ SENADA 455
571 GODINA ANITA 455
572 DIMITRIJEVIĆ ALEKSANDRA 455
573 OMANOVIĆ MERIMA 455
574 STEVANOVIĆ LENKA 455
575 HODŽIĆ NAMKA 455
576 BLAGOJEVIĆ RUŽA 455
577 TALIĆ MIRZET 455
578 BAJČETA MILA 455
579 KULAUZOVIĆ SABINA 450
580 PŠAG SIMON 450
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
581 REPAR MIHA 450
582 GRGUREVIČ TILEN 450
583 ANČIK TINA 450
584 RIDJOŠIĆ VIOLETA 450
585 ŠABANAJ ENES 450
586 ŠINCEK MATJAŽ 450
587 BEGIĆ SAJRA 450
588 LEBURIĆ DRAGAN 450
589 STOJANOVA NATAŠA 450
590 STJEPANOVIĆ VESNA 450
591 DŽEKANOVIĆ RADA 450
592 SLUGA MARJETA 450
593 BLAŽKO NINA 450
594 MUMINOVIĆ SUADA 450
595 NAGLIČ EDVARD 450
596 ŽERJAV BARBARA 450
597 JUNTEZ FRANC 450
598 ISMAILI ARUN 450
599 DOMANJKO MARTIN 450
600 PERME IRENA 450
601 JELIĆ SLAVICA 450
602 EMINIĆ MUHAMED 450
603 HADŽIĆ HASEDA 450
604 PROLIĆ DRAGANA 450
605 ANASTASOVA ELIZABETA 450
606 TODOROVIĆ MIRA 450
607 KLEMENČIČ RUIZ JANA 450
608 DALANOVIĆ NIĆETIN SMILJA 450
609 DJURIĆ DEJAN 450
610 MUHOVIĆ ARDIANA 450
611 JOKSIMOVIĆ TATJANA 450
612 MERKUŽ KARMEN 450
613 PETROVIĆ IVANKA 450
614 FABJANČIČ SIMONA 450
615 GORGIEVA NADA 450
616 BLAKAJ AFRIM 450
617 BABIĆ EDINA 450
618 MAMIĆ ZORAN 450
619 ŠUKLJE LARISA 450
620 HUŠIDIĆ MEVLIDA 450
621 ŠARLIJA PETAR 450
622 HUDOMALJ IRENA 450
623 KRESLIN VERNESA 450
624 MUJDŽIĆ ERVIN 445
625 BUKOVEC VALENTINA 445
626 SOLAR MALIĆ ZORANA 445
627 NOVAKOVIĆ SMILJA 445
628 ANŽLOVAR YOLANDA 445
629 ALIOSKI SILVIJA 445
630 SIMIĆ VUKICA 445
631 BAINOVIĆ SIBO 445
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
632 BLAŽEVIĆ JOSIP 445
633 ŽIVKOVIĆ DANIEL 440
634 KANJIR ASMIRA 440
635 POTOČNIK GAŠPER 440
636 HASANAGIĆ ELVIS 440
637 STEVANOVIĆ JOVANKA 440
638 PETROVIĆ SANJA 440
639 MEGLIČ VANJA 440
640 LUMBAR TALA 440
641 MRdENOVIĆ SANDRA 440
642 AKVIĆ MAJDA 440
643 ŠPOLJARIĆ ZVONKO 440
644 ALIBEGIĆ NEDŽAD 440
645 KOVAČEVIĆ LEJLA 440
646 ROMIH TINA 440
647 HOZJAN METKA 440
648 REDEK VESNA 440
649 KLEPO DANIJEL 440
650 JENIČ MARUŠA 440
651 GEDER NINA 440
652 GRUNFELD ŠTABUC TANA 440
653 GAJIĆ VERA 440
654 PLEVČAK EMANUEL 440
655 ŠMUC VANJA 440
656 KRAJNC AJDA 440
657 MUZAFIROVIĆ CENE 440
658 KOCIĆ IRENA 440
659 KERIĆ IFET 440
660 ČOLIĆ BORKO 440
661 KOVAČEVIĆ EDIN 440
662 OMERČIĆ NEFISA 440
663 PRAŽNIKAR VRBNJAK
ZLATKA
440
664 ERIĆ GORAN 440
665 ŠKERJANEC YASMIN 440
666 NOVAKOVIĆ DALIBOR 435
667 DURANOVIĆ EDITA 435
668 DEVIĆ SPOMENKA 435
669 MITROVIĆ NATAŠA 435
670 TRČEK-APOSTOLOVA ROK 435
671 KOPAČ NINA 435
672 NIKIĆ DANIJELA 435
673 ČUSKIĆ SANELA 435
674 SOTLAR SLAVIJA 435
675 TUNJIĆ NOVAK 435
676 NAHIĆ ALDIN 435
677 BOJIĆ MAJA 435
678 PLANINC SIMON 435
679 ISOVIĆ JASMIN 435
680 MERDANOVIĆ ERVINA 435
681 PUŠNIK MAŠA 435
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
682 ALIČIĆ SUVADA 435
683 STOJKOVIĆ STANIŠA 435
684 MULECI FATIME 435
685 VASILIĆ MILKA 435
686 ĆUK RISTIĆ ZORICA 430
687 BONIĆ DRAGAN 430
688 ŽIŽEK NUŠA 430
689 GERZIĆ AMEL 430
690 GARTNER GAŠPER 430
691 MORANO BARBARA 430
692 KOROŠEC HELENA 430
693 KIRKOVIĆ BLAGOJE 430
694 LUKŠIČ TATJANA 430
695 VOKAL ROSANA 430
696 JUNČAJ EJLO 430
697 STOJIĆ CVETKA 430
698 ČATAKOVIĆ VESNA 430
699 BULAJIĆ TANJA 430
700 PETROVIĆ NENAD 430
701 BOGIĆ BOJAN 430
702 SALIĆ RABA 430
703 BULJUBAŠIĆ ENES 430
704 SALKIĆ ASMERA 430
705 KALTAK SENA 430
706 MILOŠEVIĆ SLOBODAN 430
707 DERONJA IVO 430
708 KAVŠEK IVAN 430
709 JANOV JASMINA 430
710 ČOLIĆ ZORKA 430
711 ĆULIBRK LELA 430
712 BIDOVEC HELENA 430
713 DAUTI FATMIR 430
714 HEDŽIĆ LEJLA 430
715 DINDIĆ SEAD 430
716 BEŠIĆ SEAD 430
717 DORČIČ NINA 430
718 JAHIĆ JASMINA 430
719 ŠEĆIĆ RAZIJA 430
720 ŽIBERT BOJANA 430
721 BJELKIĆ IBRAHIM 430
722 TUŠEK MARKO 430
723 JOVIČIĆ RADMILA 425
724 BANJAC MIROSLAV 425
725 PECI GEZIME 425
726 MIKOLIČ DAMIJAN 425
727 GREGORČIČ CIGOJ EVA 425
728 PETRAŠ VESELKA 425
729 ROVŠEK MOJCA 425
730 ĆEHAJIĆ VEDRAN 425
731 STOJANOVIĆ SVETLANA 425
732 KLEPIĆ ERNA 425
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
733 BAJIĆ MILADINKA 425
734 HUSIĆ ABAZ 425
735 ADROVIĆ ALMA 420
736 OSMANAGIĆ MARSEL 420
737 MARKELJ ANA 420
738 JAHIĆ ANELA 420
739 VALJAVEC TANJA 420
740 GODINA SIMONE 420
741 KOVIČ DARJA 420
742 KAVAZOVIĆ SANDI 420
743 SKERLEP MATEJA 420
744 BELOBRK VIOLETA 420
745 ZUPANČIČ SANJA 420
746 ŠMARČAN SENKA 420
747 PETROVIĆ DANIJELA 420
748 PAVIĆ KRISTINA 420
749 ŽAGAR AIDA TIARA 420
750 ČIČA TANJA 420
751 RENKO AVDIJAJ URŠKA 420
752 dAJIĆ TANJA 420
753 STOJANOVIĆ MAJDA 420
754 ŠABIĆ ERMIN 420
755 RAMIĆ SAMIR 420
756 NEUBERT SUZANA 420
757 REDŽEPAGIĆ MIRELA 420
758 IVANOVIĆ VESNA 420
759 KOBAL SABINA 420
760 GOMBOC STAŠA 420
761 ŽNIDARŠIČ ALJOŠA 420
762 ROVŠEK TINA 420
763 KROŠELJ GREGOR 420
764 TORKAR BARBARA 420
765 MAVRIČ MOJCA 420
766 FURLAN MAJA 420
767 PODLIPNIK KATJA 420
768 JAREC TEJA 420
769 LJALIĆ TATJANA 420
770 BUŠIĆ EDI 420
771 MAVRETIČ BREDA 420
772 GIČULOVIĆ LJUBOMIR 420
773 KAVAZOVIĆ ZAIM 420
774 DESPOT SLAVICA 420
775 VIGNJEVIĆ ROBERT 420
776 BAŠIĆ ALMA 420
777 STANOJEVIĆ SLAVKA 420
778 KRANJEC TOMAŽ 420
779 JEVTOVIĆ MILJA 420
780 MIŠIĆ DIVNA 420
781 KOZAMERNIK URŠKA 420
782 KARAMOVIĆ NURKA 420
783 ZILJKIĆ SADETA 420
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
784 PETRAŠ LJUBICA 420
785 DESPOTOVIĆ DRAGICA 420
786 PAVLOVIĆ MIRELA 420
787 BURZIĆ MAIDA 420
788 KUDIĆ ALADIN 420
789 BEGANOVIĆ NURAGA 420
790 ČEKIĆ DŽEMAJLJE 420
791 VOŠANOVIĆ FUAD 420
792 SIMIKIĆ SLAVICA 420
793 KOSTIĆ MARIJA 420
794 MONTANIČ MATEJ 420
795 ŠERIFOSKI NAIM 420
796 NASSAR HARAMBAŠIĆ
SANJA
420
797 DURAKOVIĆ ZUMRETA 420
798 ŠABOVIĆ ŠPANGER MAJA 420
799 PAJK MOJCA 420
800 SIMIĆ SANDA 415
801 ČERKIĆ MAJA 415
802 KOKOT TANJA 415
803 MOMČILOVIĆ IVKICA 415
804 ŠPOLJAR CIRILA 415
805 KABASHI VENERA 415
806 KRŽOJEVIĆ TATJANA 415
807 UHAN MELITA 410
808 ČERIN LAZIĆ HELENA 410
809 DEBELJAK BREDA 410
810 ZRNIĆ ZORAN 410
811 KROBOT PETRA 410
812 GOGIĆ PREDRAG 410
813 KUKAVICA EDIS 410
814 NARDIN IGOR 410
815 ZVER DRAGICA 410
816 BENOVIĆ GORAN 410
817 PLEČKO NATAŠA 410
818 ŠETKIĆ BOŽENA 410
819 IDRIZI ŠAKA 410
820 REŠETAREVIĆ GORAN 410
821 JANKULOVSKI DIMČE 410
822 DJURIĆ DALIBORKA 410
823 STRAJNAR ANA 410
824 FEJZIĆ ERNEST 410
825 HODŽIĆ ELDINA 410
826 KUDIĆ EDIS 410
827 KOCJANČIČ DANICA 410
828 BEŠIREVIĆ JASMIN 410
829 JOVANOVIĆ SAŠA 410
830 GLAVIČ DARINKA 410
831 PETROVIĆ STANIJA 410
832 HADŽIĆ EMA 410
833 CAMARA SAMUEL 410
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
834 DIZDAREVIĆ ASMIR 410
835 TOMIĆ ZLATKA 410
836 MUHIĆ AMIRA 410
837 IVANIČ TIANA 410
838 MARTINČIČ KATJA 410
839 RADUHA NATALIJA 410
840 ŠOŠTARIČ MOJCA 410
841 STANKOVIĆ NENAD 405
842 PREDANIČ LUKA 405
843 GANIĆ RUŽICA 405
844 JAGODIC MAJA 405
845 SKALE DOLINŠEK MIHA 405
846 DESPOTOVIĆ RADOJKA 405
847 BEĆIĆ HASIB 405
848 ŠAKANOVIĆ ZUMRETA 400
849 ZARIĆ ZORICA 400
850 LAZIĆ SANJA 400
851 SIMNOVČIČ ANA 400
852 MILIĆ TANJA 400
853 ČERNE ANJA 400
854 MUJAKIĆ HUSEIN 400
855 MIKEZ VJEKOSLAV 400
856 NOVAK ALEKSANDRA 400
857 BREZOVAČKI ŽELJKO 400
858 STRLE SABINA 400
859 ŠKAFAR NADJA 400
860 KLARIĆ JANJA 400
861 BEGULIĆ MARIĆ RASEMA 400
862 VASILJEVIĆ KATA 400
863 PEČAR SIMONA 400
864 SAVANOVIĆ KOSA 400
865 HODŽIĆ AMRA 400
866 LAMPRET ANDREJA 400
867 KRSTEVSKA ALENKA 400
868 ŠUBIC MATEJ 400
869 KARAIBRAHIMOVIĆ MUHIBA 400
870 SUVAJAC LJILJANA 400
871 ŠPOLJAR ANDREJA 400
872 ĆUBIĆ RATKO 400
873 PRPIĆ NADA 400
874 KOTAR SIMONA 400
875 BOHINC DUŠANKA 400
876 PLANKAR MATEJ 400
877 GAL IBY 400
878 dOŠIĆ MIROSLAV 400
879 KOŠĆAK MAJA 400
880 FIŠTROVIČ MATEJA 400
881 PREGRAD DEJAN 400
882 STRAŽAR DARIJ 400
883 MITROVIĆ VESNA 400
884 GLUMAC ANA 400
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
885 BORDEJEVIĆ BRANISLAV 400
886 TERGLAV ZVONKA 400
887 HAJRUDINOVIĆ JUSUF 400
888 LAZIĆ DRAGO 400
889 KRUPIĆ ESMA 400
890 KAJIŠ MILENA 400
891 DANOJEVIĆ RADMILA 400
892 FEJZULLAHU ANTON 400
893 KLASIĆ MAJA 400
894 DEMIĆ IBRAHIM 400
895 KRMPOT TATJANA 400
896 KOVAČEVIĆ BORISLAVA 400
897 LAZIĆ VESELINOVIĆ
DRAGANA
395
898 BEGIĆ REUF 395
899 PETROVIĆ EMIRA 395
900 TABAKOVIĆ EDISA 395
901 TOPIĆ MIROSLAVKO 395
902 DERVIĆ MESUD 395
903 SMAJIĆ NEDŽAD 395
904 SUHADOLNIK MARJAN 395
905 SALIHOVIĆ NEDŽAD 395
906 ČEBULAR NADA 390
907 KESER DAJANA 390
908 MIKULIĆ MILICA 390
909 TEŠANOVIĆ IRENA 390
910 ABDIĆ SEIDA 390
911 KUDER MATIC 390
912 PRAPROTNIK PETRA 390
913 MURATOVIĆ SEJIDA 390
914 POTOČNIK NATAŠA 390
915 dURKOVIĆ TEA 390
916 HOZJAN BOŠTJAN 390
917 MALEŠEVIĆ MAJA 390
918 ILIĆ MARIO 390
919 JANEŽIČ TANJA 390
920 STEFANOVIĆ SIMA 390
921 PETEK LUKA 390
922 DRAGOJEVIĆ LJILJANA 390
923 URŠIČ BLAŽIČ KATJA 390
924 BAJRIĆ MIRSAD 390
925 PERŠAK MOJCA 390
926 KERN JURE 390
927 PROHINAR ANŽE 390
928 KODERMAN VESNA 390
929 MUSTAFA MARIJA 390
930 GLIHA BORUT 390
931 SLUGA JAN 390
932 MAROŠA ANGELA 390
933 dUKIĆ DRAGAN 390
934 TURK BOJAN 390
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
935 SAVIČ TANJA 390
936 GORJAN ROK 390
937 HRASTAR PETRA 390
938 RENČELJ IVA 390
939 TEPIĆ SUZANA 390
940 PEZDIR JANA 390
941 LEGRADIĆ SMILJANA 390
942 TRAMŠAK GREGOR 390
943 MISJA GAŠPER 390
944 KRŽMANC ZLATKO 390
945 ŽIVANOVIĆ VAJA 390
946 HORVAT KARMEN 390
947 BELEC DUŠAN 390
948 ŽULIČ VLASTA 390
949 ŽAGAR IRIS 390
950 LAZIĆ SPOMENKA 390
951 LUČIĆ MANDA 390
952 ŠABANOVIĆ FADIL 390
953 STOJKOVIĆ DRAGANA 390
954 JAZAVAC SABINA 390
955 STUŠEK KATJA 390
956 NUREDINI DAŠMIR 390
957 RISTOV DUŠKO 390
958 MESARIČ SUZANA 390
959 ZUPANČIČ ANA 385
960 ŠTEKOVIĆ ROMANA 385
961 PUDJA SREČKO 385
962 dUZIĆ EDINA 385
963 RACAJ RIZO 385
964 DUBRAVAC MOMČILO 385
965 ĆEHIĆ ASMIRA 385
966 GLAŽAR JOŽEFA 380
967 GJURAJ VIJOLETE 380
968 BEGANOVIĆ ALAGA 380
969 PETKOVŠEK KONI 380
970 SOBOČAN BARBARA 380
971 PRUSNIK NINA 380
972 NUHANOVIĆ DŽEVADA 380
973 TURK MATEJA 380
974 DIZDAREVIĆ AMIR 380
975 BELIĆ ALEKSANDAR 380
976 GOLJA ŽIGA 380
977 CVETKO GREGOR 380
978 KOLAK POLONCA 380
979 KARABEGOVIĆ JASMINA 380
980 REKIĆ MIRDAN 380
981 NIKOLIĆ SIMEUNIĆ SUZANA 380
982 KREMENOVIĆ DRAGAN 380
983 STRASNER DEJAN 380
984 LJUBIJANKIĆ SAFET 380
985 VRANIĆ LJILJANA 380
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
986 MARKOVIĆ DUŠICA 380
987 ILIĆ MILJKA 380
988 HOUBAR MOJCA 380
989 TODORIĆ SAŠA 380
990 ZADRAVEC ALENKA 380
991 KRNETIĆ ALEKSANDRA 380
992 KVRGIĆ SABINA 380
993 OMERAGIĆ ERNIS 380
994 VIČAR JAKA 380
995 ČIRIČ PEPCA 380
996 MIŠJAK GASPARI OTILIJA 380
997 ODOBAŠIĆ DURSUM 380
998 NOVAK BEGUŠ JASENKA 380
999 VULIĆ ANJA 380
1000 JENC INGRID 380
1001 KRENKER KLEMEN 380
1002 MAZEJ MARIJA 380
1003 CINGERLE NATAŠA 380
1004 ČAUŠEVIĆ AGNESA 380
1005 PODVORICA NADA 380
1006 NIKOLIĆ RADOVAN 375
1007 SPASOJEVIĆ DUŠANKA 375
1008 SELIMOVIĆ INES 375
1009 LAZIĆ BORO 375
1010 ČELIKOVIĆ SENAD 375
1011 RAMA FAHRIJE 375
1012 VAREŠIĆ SVETLANA 375
1013 CERIĆ SANI 375
1014 SARAJLIJA SABINA 375
1015 GAJIĆ LJUBIŠA 375
1016 POPOVIČ BILJANA 375
1017 RADAKOVIĆ DANIJELA 375
1018 MICIĆ ŠPELA 375
1019 LAZIĆ DARIO 375
1020 FURLAN ANJA 375
1021 DANILOVIĆ JASMINA 375
1022 NOVAK MARJANA 375
1023 SLADOJEVIĆ SNEŽANA 375
1024 JUNUZOVIĆ SANELA 375
1025 IBRAKOVIĆ HAJRUDIN 375
1026 ILIĆ MARIJANA 375
1027 BLATNIK ROMAN 375
1028 ZENKOVIĆ RASIM 375
1029 VELIĆ ELVEDIN 375
1030 KAVAŠ LIDIJA 375
1031 BOSNIĆ EMINA 370
1032 GAVRIĆ JELENA 370
1033 KRUINA KATARINA 370
1034 KNEŽEVIĆ NADA 370
1035 PETKOVIĆ IVAN 370
1036 dURANOVIĆ ŽELJANA 370
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1037 KARANOVIĆ SAŠA 370
1038 VUČKO MARJETA 370
1039 TOMAS TATJANA 370
1040 OSVALD NINA 370
1041 IVANEK VESNA 370
1042 FILIPOVIĆ ŽELJKA 370
1043 CENTA KATARINA 370
1044 TALUNDŽIĆ BARBARA 370
1045 RAJH DIMNIK MAJA 370
1046 MARINKOVIĆ BARBARA 370
1047 JORDAN MARKO 370
1048 ŽEBULA DARJA 370
1049 GORONJA BRANKA 370
1050 SITAR TANJA 370
1051 PETROVIĆ MILJA 370
1052 BANČIČ SIMONA 370
1053 LEGEN BRIGITA 370
1054 MLAKAR MATEJA 370
1055 BAVDEK ANA MARIJA 370
1056 ŠEHIĆ BARBARA 370
1057 BUČAR BRANKO 370
1058 PREDANIČ PETER 370
1059 BJELANČEVIĆ BILJANA 370
1060 NOVAK ANITA 370
1061 NOVAK TANJA 370
1062 KUMER EDA 370
1063 ŽIVIČ STANKO 370
1064 AVDIĆ SEMIR 370
1065 STOJNIĆ MILKA 370
1066 KIRIČ KARMEN 370
1067 LAPUZANOVIĆ MURAT 370
1068 VELIĆ FATIMA 370
1069 KERANOVIĆ JASMINA 370
1070 ŽULJ SNEŽANA 370
1071 FAZLIU SKENDER 370
1072 ADILOVIĆ IZET 370
1073 BJELIĆ SLAVIŠA 370
1074 ERDELIĆ DRAGOSAVA 370
1075 BEGOVIĆ ADIL 370
1076 VIDOVIĆ ZORAN 370
1077 SENČAR JOŽEF 370
1078 KEKIĆ VESNA 370
1079 GORJUP TATJANA 370
1080 BEŠIREVIĆ ENISA 370
1081 LUKIĆ IRENA 370
1082 ŠKAFAR ALBINA ROMANA 370
1083 BREGAR KARMEN 370
1084 ZALAR EMINA 370
1085 ILIĆ GORDANA 370
1086 STOJANOVIĆ SONJA 370
1087 dORdIĆ DARKO 370
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1088 MUHIĆ ALMIR 370
1089 MITIĆ DRAGIŠA 370
1090 LUNA SAAVEDRA GLORIA
VICTORIA
370
1091 GRUDA FAIK 370
1092 ČERNILOGAR ROMANA 370
1093 FUJS KOMLOŠ KRISTINA 370
1094 BALMAZOVIĆ NOVAKOVIČ
ALEKSANDRA
370
1095 VARGA IGOR 365
1096 KRAMAR BLAGICA 365
1097 MAĆEŠIĆ ŠULTERER
ZVONKA
365
1098 KOPRIVEC NATAŠA 365
1099 RUTAR SABINA 365
1100 IVANOVIĆ JULIJA 365
1101 SEJDIU VELI 365
1102 DESTANI BASHKIM 365
1103 DUNOVIĆ PETAR 365
1104 PLAVŠIĆ SNEŽANA 365
1105 RAMIĆ OSMAN 365
1106 RADOŠEVIĆ DRAGANA 360
1107 TRIČIĆ MARIJANA 360
1108 PETERNELJ NUŠA 360
1109 MAJER MATJAŽ 360
1110 HLEBANJA NEŽA 360
1111 STANONIK PETER 360
1112 PEŠIĆ TOMO 360
1113 FRANCELJ NIKA 360
1114 GOJKOVIĆ RADOSLAV 360
1115 KEREZOVIĆ LJUBOMIR 360
1116 DIMIC PETRA 360
1117 MUSULIN SAŠO 360
1118 MALJKOVIĆ ANAMARIJA 360
1119 OBLAK SUZANA 360
1120 DOBRNJAC DARKO 360
1121 STRANJAK MARIJAN 360
1122 PLOJ MILENKA 360
1123 KAJDIŽ ARIANA 360
1124 JAGARINEC KARMEN 360
1125 HASANBEGOVIĆ ELMA 360
1126 SIMIĆ DUŠANKA 360
1127 CIRIKOVIĆ SEVDIJA 360
1128 CORN BERNARDA 360
1129 PAŽUR JOŽICA 360
1130 OKOREN ZDENKA 360
1131 TADIĆ IVAN 360
1132 JOVANOVIĆ JELENA 360
1133 FURLAN SILVANA 360
1134 VIDRANSKI NATAŠA 360
1135 BUDIMLIĆ MIHRET 360
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1136 TRGALOVIĆ HASAN 360
1137 MAHIĆ SABIHA 360
1138 HUKAREVIĆ ASMIRA 360
1139 ŠUVIĆ EMIR 360
1140 HOZANOVIĆ ŠEMSA 360
1141 PAVLOVIĆ STOJANKA 360
1142 KORDIĆ EMINA 360
1143 MARIČ LIDIJA 355
1144 MORAREVIĆ MIRA 355
1145 PIPUŠ BRANKA 355
1146 BERMANEC VLADIMIR 355
1147 VOJINOVIĆ VLASTIMIR 355
1148 AVDIĆ EMSUD 355
1149 ČEKRLIĆ VLADIMIR 355
1150 KRŽOJEVIĆ SONJA 355
1151 ŠABIĆ FIKRETA 350
1152 ODŽAČKIĆ ALENKA 350
1153 KOGOVŠEK BIZJAK URŠKA 350
1154 HODŽIĆ MIRZETA 350
1155 ILIĆ TATIJANA 350
1156 JAVORNIK BOŽIDARKA 350
1157 ŠKRIJELJ SANELA 350
1158 POSAR SIMON 350
1159 KOVAČEVIĆ UROŠ 350
1160 BARAŠIN SLAdANA 350
1161 BREMEC TANJA 350
1162 ERNST IGOR PHILIP 350
1163 LOVEC ALEKSANDER 350
1164 dUROVIĆ IVANA 350
1165 JAŠIĆ SEMIR 350
1166 MAVRIČ MARKO 350
1167 ŽIŽAK ZORAN 350
1168 BELAN KATARINA 350
1169 EYER MARINA 350
1170 KREMŽAR TINA 350
1171 DJURKOVIĆ LJILJANA 350
1172 SOUČEK SMITH VERONIKA 350
1173 PAPEŽ MARTA 350
1174 ANDROJNA HERMINA 350
1175 JEREB LUCIJA 350
1176 dEKIĆ DRAGAN 350
1177 GLIŠIĆ DANIJELA 345
1178 KOČAN ALDIN 345
1179 BEŠIREVIĆ EROLITA 345
1180 LJUTIĆ EDIS 345
1181 UGLJEŠIĆ DOBRICA 345
1182 MIHALJEVIĆ MARIO 345
1183 ZLATKOVIĆ SANJA 345
1184 GOLUBOVIĆ RADOVAN 345
1185 ISOVIĆ SANELA 345
1186 JAKIĆ ANTO 345
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1187 ČORBIĆ SAFET 345
1188 MALAJ AVDULLAH 345
1189 MAZREKAJ BESNIK 345
1190 ČIČA VLADO 345
1191 BUNIĆ VLADO 340
1192 IGNJATOVIĆ GORAN 340
1193 FELE ZDRAVKO 340
1194 KEREZOVIĆ MILOJKA 340
1195 ČULIBRK ANABELA 340
1196 ZELENOVIĆ CVIJETA 340
1197 KULAUZOVIĆ MUHAREM 340
1198 ZAGRLJAČA JUSUF 340
1199 LAZIKIĆ SLAVICA 340
1200 ĆESKO ALEN 340
1201 KEČA HANA 340
1202 PAPEŽ TONE 340
1203 STUPAN TANJA 340
1204 SELIMAGIĆ ELVIS 340
1205 NEMANIČ VESNA 340
1206 KOSTADINOV DANIEL 340
1207 PERIĆ ZORICA 340
1208 BURNIK STANKA 340
1209 PEVEC BRANKA 340
1210 RADONJIĆ PETRA 340
1211 MARTER VLADIMIR 340
1212 KOVAČEVIĆ ANITA 340
1213 ČURMAN SIMONA 340
1214 TOPIĆ PETRA 340
1215 IVANOVIĆ SNJEŽANA 340
1216 FAŽON SAŠO 340
1217 ROTENHAJZER ROBERT 340
1218 ZAGORC JOLANDA 340
1219 KADRIĆ JAHIR 340
1220 PEJČIĆ ZORAN 340
1221 ČUBRILOVIĆ GOSPA 340
1222 POPOVIĆ MILAN 340
1223 MUSTAFA MEHRITA 340
1224 DAUTI FUAT 340
1225 HASANOVIĆ DUDIJA 340
1226 ARNŠEK MARIJA 340
1227 HRVOJEVIČ SVETLANA 340
1228 HODŽIĆ RASEMA 340
1229 HAMULIĆ BERKA 340
1230 MARMULLAKU GAZMEND 340
1231 DAUTI ILJAS 340
1232 MAHMUTAGIĆ MUHAMED 340
1233 VIDOVIĆ ZLATKO 340
1234 KAZIĆ FERISA 340
1235 JECL PETRA 340
1236 OSMANOVIĆ ENISA 335
1237 DIZDAREVIĆ HASAN 335
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1238 dUKIĆ dURO 335
1239 KOCIĆ ALEKSANDRA 335
1240 BAJUK SARA 330
1241 BAJRAMAJ FATMIRE 330
1242 HLEBŠ MATIJA 330
1243 MELEV STOPAR HELENA 330
1244 BEČIĆ ALIJA 330
1245 ZAVIRŠEK GAŠPER 330
1246 TEKALEC SONJA 330
1247 ŠUŠTAR SEBASTJAN 330
1248 OSTOJIĆ GORAN 330
1249 TOMIĆ MARGARETA 330
1250 JEVIĆ MILKA 330
1251 JAKŠE NINA 330
1252 PODGORŠEK MARJETKA 330
1253 VOLARIČ GREGOR 330
1254 MILUTINOVIĆ DEJAN 330
1255 KOŠIR UROŠ 330
1256 CVIRN LEONIDA 330
1257 KASTELIC RENATA 330
1258 TRIPKOVIĆ VESNA 330
1259 ZORČ ROK 330
1260 DUNDOVIĆ TIMOTEJ 330
1261 MEHULIĆ HANKA 330
1262 STOJNIĆ DRAGANA 330
1263 HODŽIĆ OSMAN 330
1264 TERZIĆ EDINA 330
1265 OBRADOVIĆ DALIBORKA 330
1266 KOVJENIĆ OLIVERA 330
1267 BADOVINAC PETRA 330
1268 SMAJIĆ FEHIM 330
1269 BAŠIĆ SELMA 330
1270 KUDUZOVIĆ MERSIHA 330
1271 ŠOŠTARIČ ROK 330
1272 JAGODIĆ RAMIZA 330
1273 PERKO URŠKA 330
1274 IČANOVIĆ DOMAZET AMELA 330
1275 PAVLIČ NATAŠA 330
1276 VIDRIH NEVENKA 330
1277 LUŽOVEC MINKA 325
1278 BANOVIĆ SONJA 325
1279 TIRIĆ ISMET 325
1280 JANČIČ BOŠTJAN 325
1281 KOCJAN IRENA 325
1282 VUKAJLOVIĆ BRANO 325
1283 PANDŽIĆ ESAD 325
1284 MIJATOVIĆ ZLATKO 325
1285 MRVAR SMAJLI ANICA 325
1286 dURIĆ NATAŠA 325
1287 DJURKOVIĆ BILJANA 320
1288 OSTANEK ANDREJA 320
ZAP.
ŠT.
PRIIMEK IN IME TOČKE
1289 VEHAR ANA 320
1290 BEDEN MARJAN 320
1291 GRBIĆ RADOVAN 320
1292 RUPERT GAŠPER 320
1293 KEŠE ANDREJ 320
1294 RADIVOJČEVIĆ SAŠA 320
1295 DEKLEVA PETER 320
1296 RAKIPOV MOJCA 320
1297 KOLMAN EMILJANA MARIJA 320
1298 ŠABIĆ INDIRA 320
1299 KAVŠEK JELKA 320
1300 LIČEN DANICA 320
1301 PETRIŠIČ MARJAN 320
1302 MURIĆ HIMZAGA 320
1303 ISIĆ SUVADA 320
1304 dUZIĆ ČAUŠEVIĆ NURA 320
1305 SADIKOVIĆ HARIS 320
1306 DJEDOVIĆ EHLIMANA 320
1307 MAKOPEK PUŠEC MARIJA 320
1308 VRŽINA MIRJANA 320
1309 PASQUALE ANA MARIA 320
1310 ŠKOF HEDVIKA 320
1311 LUKAČ DJERDJ 320
1312 STOJOV ILČO 320
1313 ZDRAVKOVIĆ DRAGAN 320
1314 SCHAAR KAROLINA 320
1315 IGNJIĆ VID 315
1316 MURIĆ ZUMRETA 315
1317 COPOT BOJAN 315
1318 MURATOVIĆ ŠEFIK 315
1319 ALJUKIĆ EDISA 315
1320 VUKAJLOVIĆ JADRANKA 310
1321 BREGAR MARJANA 310
1322 BEGOVIĆ JASMINKA 310
1323 ČATIĆ ZEKIJA 310
1324 PRINCL JAN 310
1325 DJUKIĆ NIZETA 310
1326 ZRVANJSKI MIHAJLO 310
1327 ZAGORC SILVESTER 310
1328 PLANKO DAJANA 310
1329 BILALI LJULJZIM 310
1330 IMERI NASER 310
1331 SEJDIJAJ MIRVETE 310
1332 SINANI AKIF 310
1333 TOMAŠIČ SONJA 310
1334 HRIBAR BARBARA 310
1335 HUSKIĆ FAHRUDIN 310
1336 BATIČ ŠPELA 305
1337 TOMAŠEVIČ STANA 305
1338 dERKOVIĆ SNEŽANA 305
1339 BERIĆ VESNA 305

Vsak komentar je odveč!

sreda, 17. junij 2009

Balkan

Balkan je v prvi vrsti gorovje v Bolgariji in po njem se je imenoval Balkanski polotok.

Ime Balkanski polotok je leta 1808 prvi uporabil pruski geograf Johann August Zeune. Po analogiji na Apeninski polotok in Pirenejski polotok je po gorovju Balkan, ki poteka od osrednje Bolgarije v vzhodno Srbijo, poimenoval celotno regijo, saj je bil prepričan, da se gorovje razteza od Julijskih Alp do Črnega morja.

Ime se je širše uveljavilo v zadnji četrtini 19. stoletja, čeprav je bilo takrat že jasno, da so bile Zeunejeve predstave o geografiji regije napačne.

Tako so tudi napačne predstave, da je Balkan, ki se nahaja v Sloveniji nekaj dobrega in predstavlja prispevek k multikulturnosti.

V Sloveniji se v glavnem nahaja odpad Balkana in Slovenija je definitivno postala smetišče Balkana . Današnji dan naletim kar na dva dokaza o človeškem odpadu iz Balkana.

1. Po e-mailu dobim naslednjo vsebino, ki kaže zadnje trenutke padca nesrečnega letala francoske Air France.

Fotografije so bile narejene z digitalnim fotoaparatom Casio nekaj sekund po odtrganju repa letala AIR FRANCE, malo pred padcem. Fotoaparat je bil najden uničen, spominsko kartico pa so rešili. Po serijski številki fotoaparata so identificirali potnika Paula G. Mullerja, igralca v otroškem gledališču, ki je potoval z dvema hčerkama Bruna in Beatriz...

Že bežen pogled pove, da pri teh posnetkih ne velja zakon težnosti (in aerodinamike) ali bolje rečeno, še zmeraj velja, kljub temu, da naj bi letalo padalo v prostem padu in bi morali biti potniki nad sedeži in v zraku ne pa na njih!

Spodaj pa je, kot izvornik podpisan Čivović Ramo. Seveda pristen »Slovenec«! O Balkanu tukaj ni govora!:) Čista nesreča in smrt! Kar je patološki pojem!

2. Balkan, oziroma odpad iz Balkana ima tudi druge razsežnosti, ki govori o »ljubezni in sreči« in je tudi v smislu Balkana patološki pojem! Seveda RTVSLO in ima naslov:
Salome se je ponovno rodila
Salome in Marlenna sta predstavili novo knjigo
16. junij 2009 ob 20:59
Ljubljana - MMC RTV SLO
Edina slovenska transeksualka Salome se je ponovno rodila. Vsaj tako lahko sodimo po naslovu njene biografske knjige Novo rojstvo. ...

Tisto Salome izhaja iz Brača, nam nekoč »bratske republike«, ki se definitivno nahaja na Balkanu! Potem še peder Marlenna nabija v glavo normalni populaciji, da je ničvredna.

Slovenija je definitivno postala odpad za Balkan! Za osebke, ki jih Balkan ne more prenašati in jih izvrže in tukaj postanejo »slovenci«!

Kake Balkan izvrže? V današnjem primeru kriminalca in družbenega parazita!
Prvi se naslaja s tujo nesrečo, (mimogrede, ti dve fotki »nesreče« sta obstajali še predno so naredili tisti nesrečni Airbus!

Drugega pa so Dalmatinci izvrgli iz svoje sredine in sedaj parazitira po Sloveniji. »Novinarska« živelj, pa predstavljajo tisto osebo( ima plastično imitacijo ženskih organov in kromosom XY), kot slovensko osebo in žali slovenski narod! Me prav zanima, če izhajajo taki iz Balkana?

Za sončni utrinek današnjega dne dodajam. Ko je bil še živ nekdanji zelo slavni slovenski plastični kirurg, so v Slovenijo množično prihajali Italijani in »bratski narodi« na spremembo spola. Zelo znan je primer Šiptarja, ki je postal Sandra, potem pa ni bilo več zadovoljno s svojim »spolom« in je Sandra hotelo nazaj postati Šiptar. Pa so mu rekli: »Dragi Šiptar, tako pa ne gre!« In tako Šiptar je ostalo Sandra!

Toliko za kratek današnji utrinek - za Balkan in smetišče Balkana - Slovenijo!

nedelja, 10. maj 2009

Lastnica























Iz avstrijske zvezne dežele Tirolske medtem prihaja šokantna zgodba o lastnici manjšega hotela Haus Sonnenhof v vasi Serfaus, ki je neki judovski družini z Dunaja na prošnjo za rezervacijo sob po elektronski pošti odgovorila, da so sobe sicer proste, a da Judi pri njih zaradi "slabih izkušenj v preteklosti" niso dobrodošli.

Območje okoli Serfausa je v zadnjih letih postalo zelo priljubljeno med ortodoksnimi Judi, zaradi česar so začeli nekateri hoteli in gostišča na Tirolskem tudi ponujati košer hrano. Lastnica hotela Haus SonnenhofIrmgard Monz se za svojo odločitev, da zavrne judovske goste, sicer za Tiroler Tageszeitung ni želela opravičiti.  http://24ur.com/novice/svet/sieg-heil-na-proslavi-v-koncentracijskem-taboriscu.html

Zakaj bi imela lastnica slabe izkušnje z Judi? Nima jih samo ona! Imajo jih tudi drugi. Mi je razlagal lastnik apartmajev, da je imel ortodoksne Jude v gosteh. Vse so uničili in pokradli kar se je le dalo. Kaj več se ne spomnim! Predvidevam pa da je lastnica imela iste izkušnje!

Sramotno je, da to vtaknejo v poročanje o izpadih nacijev. Sredi Ljubljane 27. aprila rdeča zalega poziva k likvidaciji vseh drugače mislečih, vendar to je dobro. Mah, brez besed... 

četrtek, 30. april 2009

Mama




"Mama, lahko nataknem minico?"
"Ne!"
"Mama, se lahko našminkam?"
"Ne!"
"Mama, lahko nataknem visoke pete?"
"Ne!"
"Mama! Jaz imam danes 18 let!!!!! "
"Vem Z----, vem!"

ponedeljek, 6. april 2009

Kleopatra


V Svarogu preberem naslednjo globokumno novico:


Kleopatra, zadnja egipčanska kraljica, ki je slovela po svoji neizmerni lepoti, naj bi bila potomka Afričanov....

Ker sem vedel, da je imel v tistih časih vsak vladar svojo podobo na kovancih, sem šel poiskati, kako je izgledala Kleopatra in rezultat vidite na sliki!

In zgodba se nadaljuje:
Strokovnjaki so izsledke svojih raziskav označili za senzacionalne, saj so omogočili popolnoma nov pogled na Kleopatrino družinsko drevo.

Na podlagi nove teorije naj bi imela kraljica Kleopatra, ki je bila potomka makedonskega generala Ptolemaja, ki je Egiptu vladal po Aleksandru Velikem, tudi afriške prednike.

Raziskovalci novo teorijo utemeljujejo na analizah okostja ženske, ki so ga našli v neki turški grobnici. Okostje, ki naj bi pripadalo Kleopatrini sestri, princesi Arsinoe, po njihovem mnenju jasno kaže, da je bila mati umrle afriškega izvora.
Tako globokoumne trditve, kot ugotovitev, da je bila Kleopatra Afričanka in je slovela po neizmerni lepoti, se lahko primerja samo še z verjetno bodočo senzacionalno novico na Svarogu.
To je, da so uredniki Svaroga odkrili skrivnost ognja!

sobota, 7. marec 2009

Cigani


Če ste med Cigani je donosno.
Če ste med Cigani je vladati Slovencem.
Če ste med Cigani pomeni, da ste v Sloveniji pravno višja rasa!

Če ste med Cigani pomeni, da vas država streže spredaj in zadaj!
Če ste med Cigani pomeni, da ne plačate stroške vozniškega izpita.
Če ste med Cigani pomeni, da ne plačujete vode.
Če ste med Cigani pomeni, da ne plačujete elektrike.
Vse to in še mnogo več, ti počasti država, če si Cigan! Ljudje so pa brezkončno neumni, da se jim da poslušati pravljice "o socializaciji Ciganov"! Tisti del, ki je še posebej nevaren pa je "integracija v družbo"!
Znesek zgoraj x 10.000 - 18.000, kolikor je ciganskih upravičencev pa dobite zelo lepo številko, ki jo zagotovo ne pokriješ s plačevanjem kavic iz lastnega žepa.
Vsi govorijo po varčevanju in se vsaj na videz trudijo to pokazati. Pri Ciganih kaj takšnega pozabite. Aha, še mimogrede! Država ni niti s prstom mignila, ko so Hrvati med njihovo vojno izganjali cigane v Slovenijo.
Predsednik države je bil takrat komunist Milan Kučan. Predsednik vlade pa komunist Janez Drnovšek.






nedelja, 22. februar 2009

Umazani posli z orožjem

Do mene je prišla preverjena novica, da je pehotna belgijska puška F 2000, ki jih je nabavila Slovenska vojska popolnoma neuporabna. Uporabna je mogoče v idealnih urbanih pogojih, kvečjemu mogoče za policijske akcije.

Največja napaka je konstantno zatikanje, tako, da so jih morali vrniti iz Afganistana in spet začeti uporabljati zanesljive AK 47 (Kališnikov). Druga napaka je, da vojake pri urjenju učijo kako zabosti bajonet, da se ta ne zlomi. Tretja napaka je, da ni dobra niti za udarit, ker je premajhna in prelahka. Edina dobra lastnost je "rdeča pika", kar se odraža na natančnosti, nikakor pa ne v bojni dejavnosti.

Uporabniki F 2000 pravijo, da bi bilo boljše, če bi imeli sulice in loke, ker ti vsaj delujejo.

Slovenska vojska je izbirala med dvema tipoma orožij.

1. The G36 je nemška 5,56 mm jurišna puška, izdelana v začetku leta 1990, ki ga proizvaja Heckler & Koch GmbH (H & K) in sprejeta v uporabo z nemške oborožene sile leta 1997. To orožje uporablja tudi slovenska policija.

Spodaj si poglejte video.

http://www.youtube.com/watch?v=YbtFRmhhxW4

2. je belgijska F 2000, ki se je izkazala za popolnoma neuporabno.

Spodaj si poglejte video

Iz 24UR: Nova oborožitev, 25. 7. 2007 http://24ur.com/novice/slovenija/nove-puske-za-vojake.html



Pa poglejmo kdo je kaj pisal in govoril o neuporabnem orožju slovenske vojske

Na portalu MMC RTVSLO uporabniki pišejo tako: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&mode=viewtopic&topic_id=24628&forum=4&start=50

V Mladini pišejo tako http://www.mladina.si/dnevnik/25-07-2007-gutman_f_2000_ocenjena_kot_primerno_in_zelo_dobro_orozje/

V Dnevniku tako http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/259330

Kar pa ni nepomembno v Financah o dobavitelju teh pušk pa tako http://www.finance.si/najbogatejsislovenci/?go=gal&gallery=53&galpic=33

Me prav zanima, kako bodo reagirali ustrezni organi? To pa ni prvi tak posel na ručun davkoplačevalcev, vendar so vse pometli pod preprogo. Imena so pa znana!

Turške besede

V Sloveniji se pojavlja čedalje več turških besed. Če natančnejše pogledate levi zemljevid, boste videli, da sega otomanski imperij natanko do tam kjer ozemlje ni nikoli bilo hrvaško, vendar ji je to omogočil komunizem. Hrvati, prav tako kot Srbi so bili del Otomanskega imperija.

Nekatere turške besede, ki prihajajo s to aziatsko golaznijo v Slovenijo

raja = drhal
rakija izjhaja iz raki = turško žganje
kiosk izhaja iz prodajna stojnica na ulici = trafika
magarac = osel
majmun = opica
burek = zavitek?
čevapčiči izhajajo iz kebab = pečeno mleto meso
Ipd.  Če ima še kdo kako besedo, kot recimo paket pa naj jo pripiše.

To ni nič drugega kakor potručevanje Slovenije - s pomočjo narodnih izdajalcev, ki se nahajajo v vseh spektrih parlamentarnih strank.  


torek, 3. februar 2009

Kriminal
























Trenutno slovenska policija išče 176 oseb. Med njimi jih kar 130 ni Slovencev!

Ker se ni natanko dalo določiti koliko je Slovenskega rodu, je cca 64% ćarapanije ali druge golazni v Sloveniji, ki ima rada kriminal.

Ta številka je presenetljivo podobna seznamu v zaporih. Se pravi, da nekje slabi dve tretjini kriminala povzroči odpad iz Balkana.

Sicer je že javna skrivnost, da je Slovenija smetišče Balkana. Sedaj postaja še smetišče Evrope.
ALYAS NAHED
ANTONIČ JUREŠA ERVIN
ANTUNOVIČ DRAGUTIN
BABIĆ MLADEN
BADNJEVIĆ MIRZET
BAŠIĆ MEHO
BAŠIĆ SEAD
BEGANOVIĆ JASMIN
BERIŠA SINAN
BETHY MAURICE
BILIA MIRIAM
BINKA MARTIN
BITIČI ISMET
BIŠČAK MIRKO
BOLTEŽAR GORAZD
BOROJEVIĆ DANIEL
BRADARIĆ ZIJAD
BRATIĆ NERMIN
BREČKO MIHA
CASAFINA MICHELE
CIFUENTES JOSE FRANCISCO
CILENŠEK ZORAN
COGLIATTI ALFREDO
DEDEIĆ SAŠA
DOBRIKOVIĆ LAZO
DONČIČ VASILIJ
DOVEČER TOMO
DUBLJANIN VOJO
DUMBOVIČ BOJAN
DŽAKULIĆ ADEM
ELEZKURTAJ TAFIL
ELSHANI EQREM
ČOH SINIŠA
FAJTAK PAVEL
FERHATOVIĆ FADIL
FLISAR ZVONKO
FOŠTAGIČ BAJRO
GALKOVA SLAVOMIRA
GODINA IZIDOR
GOLAN AVI
GORŠIČ MARKUS
GRAB LJUBAN
GRAF HERMANN JUERG
GREGORVGE DANIEL
GROZDANIĆ MIRSAD
GRUJOVIČ DRAGOMIR
HADŽIĆ ENES
HAFNER MIHA
HASANI ŠEMSEDIN
HUSKIĆ ALMIR
IGNJATOVIĆ STANKO
ILIŠINOVIČ STIPE
ISAKOVIĆ EMIN
JAHIJA DJEZAIRA
JANEŽIČ MILICA
JAŠARI NUSRET
JEROVŠEK MARKO
JOTIĆ BORA
JURČEVIĆ MARIJA
KADIRIĆ EKREM
KANANOVIĆ HUSEJIN
KATZ BENJAMIN
KELČEVIČ BORO
KOMLENAC VLADIMIR
KOROŠEC LIDIJA
KOS ZDENKO
KOSER STANISLAV
KRASNIQ BLERIM
KUČEVIĆ SMAJIL
KUKAJ ABDYL
KURBEGOVIĆ ELVIR
LAZIĆ LJUBIVOJE
LOVEC KATICA
LUČIČ MILIJA
MAHMUTOVIČ ASMIR
MALJSORI ŠAĆIR
MARCELLI GIANFRANCO
MATIČIČ MIRKO
MEDVEŠEK ALJOŠA
MEGLIČ MATJAŽ
MEHIĆ SANDI
MENA DAŠMIR DAŠI
MIHELIĆ MARIJAN
MIKLAVČIČ MARJAN
MIKLIČ BORUT
MILANKOVIČ JOVAN
MILENKOVIČ MOČNIK MITJA
MILOŠEVIĆ STANOJE
MINIĆ MIROLJUB
MITROVIĆ VID
MJEŠTRI ALI
MLADENOV STEFAN
MONTANA MARKO
MUMINOVIĆ MEHMED
MUZAFEROVIĆ DINO
NAJDANOVIĆ ČASLAV
NEZOVIĆ DAUT
OEZTAS HUSEYIN
OMAN NIKOLAJ
ORNIK ROK
OSMANI FEHMI
OSMANOVIC NAZIL
OZCAN HASAN
PAJIĆ DUŠKO
PAVLOVIČ ZVONKO
PEČNIK JANEZ
PERHAVEC DAMIR
PEROVIĆ SLOBODAN
PETROVEČKI ŽELJKO
PETROVIČ JOVO
PILTAVER ZVONE
PINTARIČ IVICA
PIRC JELUŠKA
PLOHL ROMAN
POKLAR ANTON
PORENTA JANI
PORĆA VAHIDIN
PRENRECAJ KOLE
RACAJ MIRSAD
RADOVANOVIČ DANILO
RAJKOVIČ ZORAN
RAMIĆ RIHARD
RAVLEN DEJAN
RESHANI LULZIM
REŠETAR BLAGOJE
RRAHMANI SHEMSI
RUDOVIĆ VLADO
RUKŠE JOŽE
RUŽIČ MATJAŽ
SAČIPI ORHAN
SAVIČ TIHOMIR
SEFERAJ MENTOR
SHALA BURIM
SHERSTNEV OLEG
SIMOVIČ VERA
SIVČEV MILIVOJ
STANKOVIĆ SAŠA
STANKOVIĆ BRANISLAVA
STAREŠINIČ FRANCE
STOJANOVIĆ LAZAR
STOJIČ ZORAN
STRELEC MARK
SUBAN GIOVANNI
SVETINOVIĆ ŽELJKO
TAHIRI NUSRET
TAMAŠ ROZALIJA
TAMAŠ ŠTEFAN
TARASIEVSKI BOŽIDAR
THAQI RASIM
TIČAR UROŠ
TRAMPUŽ MATIJAŽ
TRNEK SIMON
VARCAR NEDŽAD
VEHABOVIĆ DEJAN
VEKIČ BRANKO
VELIĆ BAJRO
VENTURA SALVATORE
VESELJI RIZAH
VIDOVIĆ ZORAN
VOLAŠ MILOVAN
VUKIĆ MIHAJLO
XHEMAJLAJ BEQE
ZAJTL HINKO
ZAKRAJŠEK FRANC
ZIBELLINI ROBERTO
ZINDOVIĆ JOVICA
ZWICKER ŽELJKA
ZWICKER RIKARDO
ŠEČIĆ MUHAMED
ŠEPIĆ SLOBODAN
ŠMIT JOŽA
ŠMUK MARJAN
ŠOBA BOŠTJAN
ŠUŠTERIČ MITJA
ŽIVANOVIČ ROMEO
ŽIVKOVIĆ SRDJAN

http://www.policija.si/portal/kriminal/indexosebef.php

Kakor kaže se bo kriminal v Sloveniji še stopnjeval, ker je v interesu komunistov, da pridobivajo volilce. Tudi na tak način, da podeljujejo državljanstva osebam, ki jim je poklic kriminal.

100% sem prepričan, da iskane osebe zgoraj nimajo vsi slovenskega državljanstva, vendar vam povem, da sem bil priča nekemu razgovoru v lokalu, kjer je ćarapanka naravnost izjavila "da je došla u Sloveniju, da dobije državljastvo"

To pa je kriminal. Še težji kriminal pa je tisti, ki omogoča taka dejanja. V strokovni literaturi se temu reče politični kriminal. Ta velja po teži kriminala za najtežjega.

Drugi je ekološki kriminal in šele tretji kriminal belega ovratnika. Več ali manj pa je take vrste kriminaliteta povezana.

V Sloveniji se je pojavila tudi oblika, ki se imenuje pravosodni kriminal, te dosedaj v literaturi ni bilo. Mislim, da je ta oblika kriminala najtežja! Težja od političnega kriminala!

Povzemam zelo dober sestavek na http://www.geocities.com/prakrim/

Ob vse bolj naraščajoči stopnji kriminalitete v Sloveniji lahko zasledimo še eno obliko kriminala. To je kriminal v pravosodju, ki je vedno le podaljšek navadnega kriminala.

Pravosodni kriminal je sofisticirana oblika kriminala, sofisticirana pa zato, ker zlorablja pravosodne elemente in elemente prava.

Do pravosodnega kriminala prihaja zaradi zvez, ki jih imajo posamezniki izven pravosodja z ljudmi, ki so zaposleni v pravosodju. Motivi pravosodnikov za izvajanje pravosodnega kriminala so bodisi premoženjskega ali "prijateljskega" značaja.

V vseh primerih pravosodnega kriminala pride do kršenja procesnega prava. Našteli bomo nekaj oblik kriminala, ki se lahko zgodijo s strani pravosodnikov (sodniki, tožilci (in policija)):

Namerna povzročitev zastare primera. Ta oblika pravosodnega kriminala je najpogostejša in je njen motiv lahko velikokrat premoženjski, največkrat pa posledica zvez

Uničenje dokazov. V tem primeru nekdo, ki ima dostop do arhiva v katerem je shranjen dokazni material namerno odtuji dokazni material s ciljem zmanjšanja možnosti za pregon osebe, ki jo dokazni material bremeni. Pogoji za nastanek takšnega kaznivega dejanja so najboljši takrat, ko obstajajo zaostanki v pravosodju in ko je letni pripad novih zadev velik.

Zaradi te oblike kriminala v pravosodju nekateri ljudje ne želijo, da se dokazi hranijo v prostorih pravosodja, ker se bojijo, da bi ti dokazi lahko zaradi korupcije v pravosodju izginili in bi se tako izničile njihove možnosti v sodnem ali drugem pravosodnem (ali pa kazenskem) postopku.

Ne glede na to, da naj bi pravosodje delovalo pošteno, previdnost pri hranjenju dokaznega materiala ni nikoli odveč, ker tudi nekatere slovenske pravosodne inštitucije niso vredne, da bi se jim zaupal dokazni material.

Prednostno obravnavanje primerov. Tega nekateri mogoče ne bodo šteli v pravosodni kriminal, a ga lahko enostavno uvrstimo v to "rubriko". Zakaj? Prednostno obravnavanje primerov, v primeru da ni objektivnih razlogov za to, je največkrat posledica zvez, ki jih imajo posamezniki izven pravosodja s pravosodniki.

Takšno "hitro in učinkovito" reševanje primerov v pravnih inštitucijah, ki ne slovijo po svoji običajni hitrosti, je zelo sporno. Zveze s pravosodjem so pogoj za takšna (skoraj bi lahko rekli) kazniva dejanja.

Prednostno obravnavanje primera zaradi zvez v pravosodju krši pravila enakega zakona za vse, zato je potrebno vsak hitro rešen primer splošno počasnega pravosodja pregledati in ugotoviti ali pretirana hitrost v reševanju ni posledica zvez v pravosodju, ki vodijo do pristranskosti pravosodja.

Ta alinea bo najbrž pri nekaterih naletela na nestrinjanje, saj je hitro reševanje postopkov v pravosodju zaželeno in je zato nekaterim morda težko razumeti, zakaj bi nekdo sploh kritiziral pravosodje zaradi hitro rešenega primera. Hitro rešen primer je lahko posledica zvez in pristranskosti pravosodja.

Če je to namerno storjeno, predstavlja to hudo kaznivo dejanje znotraj pravosodja, ker onemogoči obstoj pravne države. Hitro rešeni postopki so velikokrat element protekcije bodisi v primerih, ki so v prid bodisi v primerih ki so v slabo osebam, ki uživajo protekcijo pravosodja - seveda ni težko ugotoviti kakšna je končna sodba v teh primerih.

Protekcija. Protekcija je ena največjih težav pravosodja v Sloveniji. Kriminalno dejanje protekcije (ni nujno, da je tudi kaznivo - razlikovati moramo med pojmoma kriminalna in kazniva dejanja. Slednji pojem je ožji, ker zajema samo zakonsko pokrita področja, posamezna področja pa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso pokrita z zakoni (pravne luknje, ki generirajo kriminal)). Protekcijo lahko razdelimo na več nivojev.

  • Protekcija med pravosodniki

  • Protekcija policije

  • Protekcija posameznikov (in podjetij)

V slovenskem pravosodju, zlasti v manjših predelih, je protekcija v pravosodju značilen pojav, ki dokazuje po eni strani nerazvitost, po drugi strani pa še vedno preveliko korumpiranost slovenskega pravosodja.

Protekcija je zelo sofisticirana oblika pravosodnega kriminala, ki najbolj krni pravno državo. Protekcija je seveda povezana z dvoličnostjo. Pravosodniki že na samem začetku izberejo (zaradi zvez) tistega, ki bo v postopku zmagal, a vendarle celoten primer le navidezno izvedejo pošteno, tako da se tudi oškodovana stranka na začetku velikokrat ne zaveda, da se je nadnjo zgodilo dejanje pravosodnega kriminala.

Tega se zave šele kasneje, ko je prepozno za ukrepanje. Zaradi protekcije posameznikov velikokrat posledično (ker se oškodovana stranka sicer prepozno zave nepravilnosti v pravosodju) pride tudi do protekcije v pravosodju, ko se ščitijo tisti, ki so odgovorni za nepravilnost.

Pravosodniki se medsebojno ščitijo in izkoriščajo netransparentnost kazenskega postopka za prikrivanje svojih namernih ali slučajnih napak. Protekcija znotraj pravosodja sega zelo visoko, saj si celotno pravosodje prizadeva ohraniti ugled in zato namerno ne procesuira svojih članov, ker bi s tem samo sebi rušilo ugled. Zaradi tega protekcija celotno pravosodje pahne v prikrit pravosodni kriminal.

Protekcija policistov. To je splošno znan pojav, ki ga ni potrebno podrobneje opisati. Lahko omenimo le, da je protekcija policistov najpogostejša na relaciji tožilstvo-policija, kar glede na dejstvo, da ti inštituciji delujeta zelo povezano, niti ni tako nenavadno. Seveda je obratna protekcija (policija-tožilstvo) tudi možna.

Protekcija je zelo prisotna v manjših krajih (malomeščansko okolje), kjer se večina ljudi pozna in so zato tam pogoji za takšno obliko pravosodnega kriminala naravnost idealni.

Zavlačevanje sodnih postopkov. Zavlačevanje sodnih postopkov je v prvi vrsti rezultat delovanja odvetnikov, ki včasih na takšen način povzročijo, da tožeča stranka (sploh če ni premožna) ustavi pregon. Zaradi finančne preobremenjenosti zaradi sodnega postopka.

Zavlačevanje postopka pa je kdaj tudi posledica zvez, ki jih imajo posamezniki s sodniki. Težava je zopet najbolj pereča v manjših krajih in v primerih, ko je razlika v premožnosti med strankami v sporu velika.

Zavlačevanje sodnega postopka ima zelo negativne vplive na finančno stanje in tudi duševno stanje strank v postopku in je zato škoda, ki jo te osebe zaradi predolgega postopka utrpijo, ogromna, morebitna zmaga v sodnem postopku pa Pirova.

Protekcija se velikokrat poleg zaščite posameznikov kaže tudi v namerni in krivični kriminalizaciji nedolžnih posameznikov.

Kriminalizacija nedolžnih posameznikov. Kriminalizacija nedolžnih posameznikov je posebna oblika kriminala, ki je močno povezana s protekcijo. V Sloveniji takšna oblika pravosodnega kriminala obstaja in ima zaledje v netransparentnosti delovanja pravosodja.

S kriminalizacijo posameznikov drugi posamezniki s pomočjo pravosodja dosežejo obremenilne okoliščine proti osebam, s katerimi so v sporu. Namerna kriminalizacija posameznikov ne obsega le pravosodja, ampak je pravosodje le (za)ključni dejavnik tega organiziranega kriminalnega dejanja.

Postopek kriminalizacije poteka prek dejanj navadnih posameznikov nasproti drugim posameznikov, ki jih (korumpirano) pravosodje in policija tolerirata in jih zamolčita, do insceniranja dogodkov in ponarejanja (podtikanja) dokazov, kar se izvrši tudi s pomočjo pravosodja in policije.

Kriminalizacija posameznikov je močno povezana s protekcijo drugih posameznikov, saj je element protekcije drugih posameznikov v sporu s krivično kriminaliziranimi posamezniki, ki so z namerno kriminalizacijo obremenjeni.

Krivična kriminalizacija posameznikov je predvsem prisotna v tožilstvih in policiji, ker je tam tudi stopnja korupcije največja, transparentnost dela pa izredno majhna, če sploh kakšna.

Kriminalizacije posameznikov so v teh inštitucijah pogoste tudi zaradi tega, ker ne pripeljejo do sodbe, ampak se uporabljajo kot dejavnik očrnitve ugleda posameznikov brez sodnega epiloga.

Vsaka namerna in krivična kriminalizacija, četudi sicer lažirano "dokazana" s strani korumpiranega pravosodja, pa v javnosti povzroči občutek dejanske kriminalnosti osebe, ki je krivično kriminalizirana. Zato, ker ima namerna kriminalizacija nedolžnih oseb ogromne negativne psihične učinke na prizadete posameznike in jim zelo škoduje v njihovem življenju, predstavlja takšno dejanje eno najbolj krutih oblik pravosodnega kriminala, ki pa v zakonodaji ni ustrezno močno sankcionirano, to pa zaradi protekcije v pravosodju (berite legalizacija pravosodnega kriminala).

Težava kriminalizacije nedolžnih oseb je še večja zato, ker oseba zaradi splošne slabe percepcije, ki se zaradi namerne kriminalizacije ustvari o njej znotraj drugih pravosodnih organov, nima možnosti izvesti nepristransko preiskavo svojega primera, ker se jo tretira kot kriminalno osebo in se jo potisne v koš z drugimi kriminalci.

Po drugi strani pa tudi pravosodje, da bi se zaščitilo pred odkritjem nepravilnosti brani krivično kriminalizacijo in krivično kriminaliziranega posameznika dodatno kriminalizira. Namerna kriminalizacija, v kolikor oseba, ki je bila namerno kriminalizirana želi doseči pravico, privede do vrtinca korupcije in kriminala znotraj pravosodja pri reševanju takšnega primera.

V Sloveniji so takšni primeri prisotni in so dokaz, da je Slovenija kljub pozitivnim besedam nekaterih ljudi še daleč od pravne države. Krivde ne smemo iskati v vrhu pravosodja, ampak v posameznih kriminalnih pravosodnikih.

Oprostitev kriminalnih oseb. V nasprotju s prejšnjo alineo lahko pride tudi do primera oprostitve oseb, ki so dejansko zakrivile kaznivo dejanje. Oprostitev kriminalnih oseb je povezana z ugledom oseb v postopku.

Če je obravnavana oseba v postopku zelo ugledna (in/ali bogata), bo oprostitev takšne osebe lahko v velikem številu primerov posledica zvez v pravosodju, ki generirajo vsa omenjena dejanja našteta v zgornjih alineah.

Učinkovitost in pravičnost pravosodja se zato kaže ravno v uspešnem sankcioniranju primerov visokega (velikega) ali majhnega kriminala. Namreč, samo en človek, ki ga pravosodje zaradi tega ali onega razloga ščiti (ga ne sankcionira), lahko pripelje do organizacije večje kriminalne združbe, ki generira kriminal v državi.

Zaradi tega je potrebno pri sojenju predvsem velikim kriminalcem (ki imajo več možnosti za izogib kazni), pokazati več zdrave pameti, ki bi pripeljala do eliminacije le teh iz družbe.

Pravosodje na žalost ni preveč sposobno reševati primerov visokega kriminala. Razlogov zato je več. Poleg zvez je pomemben razlog tudi več ali manj slaba zakonodaja, ki je ne glede na to, da je usklajena z EU v posameznih primerih še vedno zelo slaba.

Kratki opisi pravosodnih inštitucij in njihovega delovanja:

Pravosodno ministrstvo. Pravosodno ministrstvo v sedanji sestavi je potrebno pohvaliti, saj je pokazalo voljo za rešitev težav, ki jih ima slovensko pravosodje. Z ustreznimi programi in pritiski na pravosodne delavce, ter z začeto reorganizacijo pravosodja se poskuša aktivno spopasti z ogromnimi težavami v pravosodju.

Ministrstvo za pravosodje prav tako (vsaj upamo) ne skriva napak pravosodja in zato je tudi angažirano za rešitev težav v pravosodju.

Ustavno sodišče. Ustavno sodišče deluje dokaj pozitivno in ne bi smelo biti deležno kakšne posebne graje. Morda je težava tega sodišča, da je premočno povezano s politiko. Ker pa je politična izvolitev ustavnih sodnikov ustaljena praksa v državi, pa bi se moralo poskrbeti za uravnoteženo zastopanost sodnikov glede na politične afinitete.

Število ustavnih sodnikov bi moralo biti sodo, ker liho število ustavnih sodnikov politizira samo inštitucijo, ki zato ne more delovati konstruktivno pri vseh vprašanjih, ki jih obravnava. 8 ali 10 ustavnih sodnikov je zato veliko boljša številka kot 9 ustavnih sodnikov, kot jih imamo sedaj.

Vrhovno sodišče. Samo vrhovno sodišče ni pretirano problematično. Težava je morda le v tem, da ne podaja pravnomočnih odločb, ampak ponavadi samo razveljavi sodne postopke na nižjih sodiščih in omogoči nove (stare) sodne postopke na istih sodiščih. Torej, sodne odločitve so spet v domeni istih nižjih sodišč, katerih sodni postopki so razveljavljeni. Večja angažiranost vrhovnega sodišča ne bi bila odveč.

Nižja sodišča. Nižja sodišča se razlikujejo glede na posamezne sodnike v njih. Korupcija in zveze (prijateljske, sorodstvene, politične) znotraj sodišč sta najbolj verjetni v manjših krajih, torej vseh krajih razen Ljubljane in Maribora.

Nižja sodišča morajo delovati v skladu z zakoni in ne smejo zlorabljati svojih funkcij za pomoč komerkoli. Upamo, da je stanje na vseh sodiščih zadovoljivo. Razmišljanje nekaterih sodnikov, da na sodišču ni pomembna (prisotna) pravica ampak denar, ni v skladu s pravno državo. Takšno razmišljanje lahko pripelje do velikih malverzacij in nepravilnostih pri sodnih postopkih, kjer sodniki postanejo podaljšana roka kriminalu uglednih in bogatih oseb.

Tožilstva (s policijo) predstavljajo največjo težavo celotnega slovenskega pravosodja. Vse oblike pravosodnega kriminala so najpogostejše ravno tam. Slovensko tožilstvo je v resni krizi zaradi slabega kadra, ki je pogostokrat pristranski in koruptiven.

Glede na to, da tožilci predstavljajo eno izmed odvetniških strani v postopku, ker pa vemo, da je vsaj v slovenskem pravosodju glavno delo odvetnikov laganje in ponarejanje resnice (odštejmo poštene odvetnike), verjetno tudi zato, ker se soočajo z lažmi, ki jih podajajo kriminalci in se zato spuščajo na njihovo raven tudi v primerih, ko nimajo opravka s kriminalci, seveda zato tudi pri tožilcih ne moremo pričakovati različnega obnašanja.

Izjave nekaterih tožilcev, da so tožilci najbolj zadovoljni, če je nekdo, ki so ga tožili, obsojen, to dokazujejo. Tožilci pravosodje smatrajo kot igralnico, v kateri morajo zmagati. Zanje je torej pomembna le zmaga in ne pravica.

Tožilci bi zaradi zmage kriminalizirali tudi nedolžne osebe, samo zato da ne bi izgubili v sodnem postopku. To pa je v čistem neskladju z duhom pravosodnega poklica, ki naj bi zagotavljalo pravico in resnico, in naj ne bi bilo poligon za laži.

Tisti, ki se prepričajo v prakso tožilcev, ki uporabljajo laži in izkrivljajo resnico, na žalost tudi sami začnejo izgubljati zaupanje v to inštitucijo in se bojijo, da bi določena resnica, ki bi jo izrekli tožilcem, ki se pretežno lažejo, lahko obremenilno vplivala nanje.

Tisti, ki postanejo žrtve pravnih spletk s strani tožilstev (in policije) več ne vedo kako ravnati v situaciji, ko zopet pridejo v stik z njimi, pa četudi samo kot priče, in to zato, ker se bojijo ponovnega pravosodnega kriminala, ki bi se lahko ponovno izvršil nad njimi.

Pravne spletke in pravosodni kriminal, kot posledica protekcije, ki jih uživajo nekateri ljudje v tožilstvih, povzročajo splošno nezaupanje v pravosodje, ki ga dosti ljudi nato smatra kot gnezdišče kriminala ne pa kot inštitucijo (organizacijo), ki naj bi se borila proti njem. Enako velja za policijo, ki je povezana s tožilstvi.

Povezava med tožilci in policijo je predvsem močna na relaciji kriminalistična policija-tožilstvo. Kriminalistična policija ponavadi ni uniformirana, zato pojma policija ne smemo povezovati z navadnimi policisti, ki so uniformirani in delajo na terenu, ker ti večinoma niso (tesno) povezani s tožilstvom.

Pravosodni kriminal in nepravnost države po področjih Slovenije

Pravosodni kriminal je najbolj pogost v manjših, manj razvitih področjih, kjer je že kultura ljudstva takšna, da omogoča korupcijo in delovanje prek zvez. Primer območja, kjer je pravna kultura in pa tudi celotna družbena kultura na zelo nizki ravni je npr. dolenjska, seveda pa tudi druge malomeščanske sredine niso v tem pogledu nič boljše.

Ljubljansko področje je edino, ki bi ga lahko izpostavili kot območje, kjer je pravosodnega in drugih oblik kriminala in nepravilnosti relativno manj, čeprav moramo tudi ljubljansko območje gledati z rezervo. Namreč, nadzor v Ljubljani je večinoma večji, v ljubljanskih inštitucijah, kjer nadzora ni, pa je stanje lahko tudi problematično.

Težave s pravosodnim kriminalom in z njim povezanimi oblikami kriminala in nepravilnosti so posledica decentraliziranosti pravosodnega sistema. V malomeščanskih področjih se v lokalnih družbah formirajo lokalni "oblastniki", ki pogostokrat ne delujejo v skladu s pravili in pravom. Zveze, ki jih ustvarijo skupaj z lokalnimi državnimi oblastmi, močno zmanjšajo stopnjo pravne države na teh področjih.

Centralne inštitucije, ki so stacionirane v večjih mestih (Ljubljana) pogostokrat ne posvečajo preveč pozornosti takšnim sredinam in nepravilnostim v njih, zato pride velikokrat do razkoraka med splošno oceno pravnosti države, ki bazira predvsem na oceni delovanja središča, in dejansko pravnostjo države, ki je po področjih različna.

Za državo ni pomembno samo to, da so vodilni ljudje na posameznih inštitucijah neoporečni in pošteni, ampak mora biti takšna celotna garnitura državnih uslužbencev. Če le eden izmed večje skupine ne deluje po pravilih zakona ali prava ali pa če zlorablja zakon in pravo, lahko "onepravi" celotno skupino ali inštitucijo.

Pravosodni kriminal je potrebno preganjati kot vse druge oblike kriminala oziroma še bolj, in to zato ker se pravosodni kriminal velikokrat legalizira in zato predstavlja največjo grožnjo pravni državi.

Slovenija je na žalost ogrožena z oblikami pravosodnega kriminala, zato je nujno poostriti nadzor nad pravosodnimi organi, zlasti problematičen je segment tožilstva (s policijo), zlasti v manjših in/ali manj družbeno razvitih področjih.

ponedeljek, 26. januar 2009

Slovenija Hrvaška


Slovenija in njena meja

Iz wikipedie: 10. februarja 1947 je bil v Parizu podpisan mirovni sporazum z Italijo (Pariška mirovna pogodba), s katerim je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO).

Slovenija izgublja ozemlje

Razdeljeno je bilo na dve območji. Uradna jezika sta bila slovenščina in italijanščina. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala Slovensko primorje in Istro, pa Jugoslovanska armada.

Slovenija ima upravo

Morje od Debelega Rtiča do reke Mirna je obvladovala slovenska kapitanija, slovenska pa je bila tudi carina.

Slovenija je upravljala tudi z Istrskimi železnicami, ki so bile del Slovenskih železnic. STO tako ni nikoli zares delovalo kot enotna država, kljub temu pa je izdajalo svoj denar in poštne znamke.

S Spomenico o soglasju iz leta 1954 (t.i. londonski sporazum) je STO prenehalo obstajati, cona A je bila priključena Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z Osimskim sporazumom, ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Slovenija in primorje

Kljub temu, da je so v coni B živeli pretežno Slovenci in Italijani (tudi uradna jezika sta bila slovenščina in italijanščina), je južni del (tj. od Mirne do Savudrije) cone B kaj kmalu prišel pod hrvaško upravo. Do danes še ni znano, zakaj je takratna povojna komunistična oblast to sploh dovolila?

Zakaj? Ker so genocid nad slovenskim narodom najprej izvajali komunisti, Hrvaška pa je to samo še nadaljevala.

No, da ni vse tako črno, kot izgleda. Zemljevid zgoraj je ZADNJI MEDNARODNO PRAVNI VELJAVNI DOKUMENT, KI DOLOČA MEJO MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO SI LAHKO OGLEDATE ZGORAJ NA SLIKI!

Hrvaška izsiljuje z mejo in jo postavlja čim bolj severni, da bo imela pogajalske pozicije boljše in še kako bodo zadovoljni, če bo meja pod Savudrijo.

Komunisti[Janša je (bil) tudi goreč komunist] pa so popolnoma nesposobni se postaviti za slovenske interese in določiti mejo, kot jo imamo. To je na reki Mirni!

nedelja, 11. januar 2009

Rtvslo


Slovenščina na RtvSlo je nekaj izrednega.
Kakor izgleda slovenska nacionalna radio televizija uvaja popolno nove termine kaj je to nacionalnost ali nacionalni jezik.
V istem članku se pojavljata besedi vzdevek in "nadimek", ki je kroatizem.
Na RtvSlo je res potreben nov veter, ki bo razpihal take pojave...
Sicer se pa na RtvSlo take "napake"? kar vrstijo. Logičen primer uvajanja turške populacije v slovenski prostor.
Zelo dobro bi bilo, da bi enkrat nekdo odgovarjal za tako početje.
Da o turški populaciji sploh ne govorim.

ponedeljek, 5. januar 2009

Fanti buzeranti













To ti bratje, ki so na slikah definitivno niso buzeranti. Se pa tako med seboj imenujejo. Sem pa globoko prepričan, da so prostozidarji. Ne vem, zakaj ljudje tega še niso pomislili. T.im. osovraženi Rupel se vedno "znajde" in parazitira po držvani upravi. Sedaj je celo v poziciji in opoziciji hkrati.
Sicer pa če si kdo prebere kaj na netu o prostozidarjih mu je lahko jasno in lahko postane istega prepričanja kakor jaz, da so Borut Pahor, Dimitrij Rupel, Janez Janša prostozidarji. Sicer si pa malo poglejte po forumih pa bodo zadeve glede slovenske politike takoj bolj jasne.
Za Janeza Janšo je značilno, da se je zmeraj klanjal "opoziciji". Za Dimitrija Rupla večno parazitiranje in vzbujanje pomembnosti. Čeprav je sam podoben hrošču. Borut Pahor je pa itak znan, da "je bila njegova ideja" "sestopa partije iz oblasti". Navidezno je sestopila, vendar je naredila svoje stranke. Zato se tudi ni nič spremenilo. Tipično prostozidarsko.
Pa da je še malo večja megla, se stranke združujejo, razdružujejo, se ustanavljajo forumi. Npr. 21 ali Zbor za republiko, ustanavljajo razne zbornice. Popuščajo Hrvatom. Po drugi strani imajo odločna stališča proti Hrvatom. Namerno uvažajo odpad iz Balkana!
So namreč prepričani, da so ljudje ovce in to jim zelo dobro uspeva!